Pol milijona ali milijon evrov, oboje je za Arnoota in njegove poslovne partnerje iz Kuvajta drobiž. Ne nazadnje bo samo v nepremičninski projekt, ki naj bi zrasel v Maksovi luknji, vložili najmanj 20 milijonov evrov. In še več denarja z Arabskega polotoka ima na voljo. V bližnji prihodnosti bi namreč rad odprl še medicinski center z magnetno resonanco, ultrazvokom, rentgenom, računalniško tomografijo in drugimi samoplačniškimi preiskavami. Samo še zdravnika in primeren prostor mora najti, je napovedal.
Prvih 500 pride leta 2016
Seveda javnost pričakuje, da najprej udejanji visokoleteče načrte o gradnji prve ameriške univerze na slovenskih tleh, ob kateri si Fištravec obeta odlične multiplikativne učinke na mariborsko gospodarstvo in na trg dela. Prvih 500 tujih študentov, od katerih bi polovica prišla iz arabskih držav, bogatih z nafto, bi se vpisalo septembra 2016, do leta 2020 pa bi se jih nabralo 2500, je prepričan podjetnež.
O tem, katera univerza naj bi v Mariboru odprla evropsko enoto, Arnoot ostaja skrivnosten. Trdil je, da je v pogajanjih z več univerzami, med katerimi se ena imenuje Ameriška univerza iz New Yorka. Vendar izobraževalna ustanova z imenom American University of New York ne obstaja. Obstaja Univerza v New Yorku (NYU), ki pa sodi med najprestižnejše ameriške univerze, ki ima ekspozituri že v Abu Dabiju in Šanghaju. Maribor zagotovo ne bo njen novi evropski sedež.
To izhaja tudi iz napovedi Arnoota, po kateri bo v Mariboru univerza srednjega kakovostnega razreda, tako da bo šolnina znašala približno 10.000 ameriških dolarjev, študirali pa bodo lahko mednarodno pravo, informatiko in še neki program, ki še ni izbran. Po njegovih besedah je projekt že predstavil ministru za izobraževanje in šolstvo Jerneju Pikalu, ki naj bi mu izrekel vso podporo.
Zamisel, da bi gradil po načrtih, ki jih je za Maks zrisal arhitekturni biro Sadar + Vuga, je naložbenik opustil. Objavil bo arhitekturni natečaj, izbral najboljšo zamisel, gradnja pa bi se začela v začetku leta 2015, je sporočil.
Fištravčev direktor spet zavajal javnost
Kot smo že poročali, je Arnoot sklenil tudi neposredni posel z občino, in sicer mu je podelila stavbno pravico za svojo 1700 kvadratnih metrov veliko parcelo na območju Maksove jame. Prihodnjih 99 let bo podjetje Ebla zanjo plačevalo 533 evrov mesečne »najemnine«. Župan je ta posel sklenil, še preden je zanj pridobil obvezno soglasje mestnega sveta. Marko Žula, direktor mestne uprave, je včeraj vztrajal pri stališču, da so postopali v skladu z zakoni, češ da niso odsvojili nepremičnine in da zato soglasje ni bilo potrebno.
Žula je znova zavajal javnost. Pri podelitvi stavbne pravice namreč ne gre za odsvojitev, temveč za stvarnopravno obremenitev. Statut Mestne občine Maribor v 23. členu določa, da mestni svet odloča o vseh obremenitvah mestne občine, ki segajo v naslednja proračunska leta. In prav zato so prejšnja županstva, tudi tisto pod vodstvom Franca Kanglerja, pred podelitvijo stavbnih pravic zmeraj pridobila predhodno soglasje mestnega sveta.
Sicer pa Žula pravi, da je zelo zadovoljen z okoliščino, da kriminalisti preiskujejo vse posle, ki so se doslej zgodili v jami Maksa. O tem, da so tisti, ki sta jih izpeljala skupaj z županom Fištravcem, zakoniti, je globoko prepričan.
