Vodstvo Vinaga brezobzirno pustoši po znameniti vinski kleti, ki z 20.000 kvadratnimi metri podzemnih površin sodi med največje in najstarejše klasične vinske kleti v Evropi. Iz nje skuša odnesti vse, kar ima vsaj minimalno vrednost. Leta 2012 je direktorica Klementina Ihanec kot odpadno jeklo prodala večino nerjavnih sodov, tradicionalni leseni sodi zaradi neustreznega vzdrževanja propadajo, že nekaj časa tudi ni možen ogled bogatega vinskega arhiva, ker ga je zasegel eden od upnikov.
Sodi gredo v razrez
Za prihodnji teden je napovedana naslednja razprodajna poteza. V razrez bodo poslali velike nerjavne sode v degustacijskem delu kleti. To premično premoženje je že leta 2012 odkupilo podjetje Gorenje Surovina.
Tisti, ki jim je mar za dediščino kleti, katere začetki segajo v leto 1857, so pred dnevi o tem obvestili mariborsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zavod je nemudoma spisal prijavo inšpektoratu za kulturo in medije. V prijavi opozarja, da so sodi nepogrešljiv sestavni del kulturne dediščine Vinagove kleti, ki je bila v register vpisana pred osmimi leti. Tedaj so bili poltretji kilometer dolgi podzemni predori še polni lesenih sodov, sodov iz nerjavne pločevine, betonskih cistern in steklenic z vinsko patino.
Konservator zavoda se je šel pred dnevi na lastne oči prepričat, v kakšnem stanju je Vinagova klet. Ugotovil je, da je večina sodov uničenih ali že odstranjenih. Ker brez sodov in vina klet ne more biti vinska, je uprava Vinaga s temi svojimi potezami povzročila nepopravljivo škodo na objektu.
»S stališča varstva kulturne dediščine – tako premične kot nepremične – so posegi v Vinagu nedopustni, lahko trdimo, da so tudi nerazumni,« je ogorčen Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Vinagova klet bi morala s svojo vsebino in tradicijo ostati sestavni del mestne turistične ponudbe. Kaže, da se bomo tega zavedali šele takrat, ko kleti ne bo več.«
Ministrstvo za kulturo z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v Mariboru. »Opisani posegi krnijo elemente identitete vinske kleti in omejujejo možnosti nadaljnjega razvoja. Od inšpektorata za kulturo in medije zato pričakujemo, da bo zadevo prioritetno obravnaval in ustrezno odločil,« so nam sporočili. Inšpektorat lahko ustavi nedovoljene posege ali odredi sanacijo stanja.
Direktor Surovine ne verjame
Za prijavo so izvedeli tudi v Gorenje Surovini. »Zahtevali smo stališče Vinaga, vendar je bila uprava nedosegljiva,« nam je razložil direktor Jure Fišer: »Te sode smo že pred časom odkupili kot sekundarno surovino, Vinag jih je prodajal kot poslovno nepotrebno premoženje. Težko bi verjel, da je to kulturna dediščina, saj gre za kovinske sode, stare med 20 in 30 let. Poleg tega iz dopisa zavoda za kulturno dediščino izhaja, da je v registru označena samo nepremičnina.«
Opisana razprodaja sodov za majcen zaslužek je samo še zadnja v vrsti klavrnih poslovnih potez Vinaga, ki je od poletja v postopku prisilne poravnave. Lansko poslovanje krepko zaostaja za sanacijskim načrtom, ki naj bi bil jamstvo uspešne prisilne poravnave. Družba je ustvarila komaj 546.061 evrov prihodkov, s katerimi ne dosega niti tretjine prihodkov iz lanskega leta, s prisluženim denarjem pa so zmogli poplačali le stroške dela. Temu primeren je bil tudi poslovni izid: družba je lani ustvarila dodatni milijon evrov izgube.
V upravi sicer obljubljajo, da bodo letos uspeli zagnati prodajo na novih trgih, pri prodaji pa naj bi pomagala svetovalka Andreja Komel. Vendar je Komelova že po dobrem mesecu dela prekinila pogodbo in podjetje zapustila. Nezmožnost Vinaga, da bi se izvil iz krize, razkriva tudi neuradna informacija, da imajo v svojih sodih manj kot 100.000 litrov vina letnika 2013. Do letošnje trgatve pa je več kot pol leta…