»Moja 'misija' je bila, da se konoplji med ljudmi in v ekonomiji znova vrne mesto, ki si ga zasluži,« je pripovedoval Sušnik, ki je imel v Kapli babico in je zato navezan na te kraje. »Najprej smo se lotili ozaveščanja in izobraževanja ljudi. Zgodbo o tem, kako se konoplja goji in za kaj vse se lahko uporablja, sem v zadnjih letih povedal že neštetokrat. Zagotovo je tudi to pripomoglo k temu, da letos v Sloveniji raste konoplja že na 500 hektarih. Glede na število prebivalcev je to zelo veliko.«
Nova priložnost za slovenske pridelovalce
Pred desetimi leti o industrijski konoplji pri nas ni bilo ne duha ne sluha. Kmetje so s prvimi posevki poskušali že v devetdesetih letih, vendar se je vse skupaj zelo hitro končalo s poseki in tožbami. »Vsi se še spomnimo, kakšen kaos je bil takrat zaradi konoplje. Prvi hektari so bili s to rastlino zasajeni šele leta 2005, potem pa je pridelava začela skokovito naraščati. Lani denimo smo imeli okoli 250 hektarov, letos pa imamo dvakrat več. Težko je predvidevati, kako bo v prihodnje, menim pa, da ima industrijska konoplja pri nas še veliko prostora oziroma možnosti,« je prepričan Tomaž Sušnik. Okoli 90 odstotkov vseh konopljinih izdelkov, ki so na slovenskih prodajnih policah, je namreč iz tujine. Med njimi so žal tudi kitajski izdelki, ki nimajo ravno velikega ugleda in nimajo z ekološko pridelavo nič skupnega.
Pred leti zaprli ogromno konopljarn
Nekdanja Jugoslavija je bila ena največjih proizvajalk konoplje na svetu. Konopljarne so bile skoraj v vsakem večjem mestu, pripoveduje Sušnik, Zadnja, ki je obratovala v Sloveniji do začetka osemdesetih let, je bila v Grosupljem. »Očitno je šlo za neke vrste dogovor, da se konopljarne ukinejo. Materiale, ki se lahko pridobivajo iz konoplje, so spodrinili najlon, plastika v najrazličnejših oblikah in naftni derivati. Seveda pa konopljarne niso ukinjali samo v Jugoslaviji, ampak tudi v drugih državah. Rusija in Ukrajina nista nikoli povsem ukinili te vrste proizvodnje, sta pa jo precej oklestili. Konopljarno na Madžarskem, v kateri sem zelo pogosto kupoval vrvi in platno, so zaprli pred štirimi leti,« pravi podjetnik, ki stavi samo na ekološko proizvodnjo.
Konopljarna, ki jo urejajo v nekdanjem gospodarskem poslopju na Kraljevi domačiji, ne bo velika. Gre namreč za pilotski projekt, ki ga bodo, če bo šlo vse po načrtih, v prihodnosti nadgradili. Morda bodo konopljarno razširili ali pa bodo kje drugje postavili še drugo. »Za zdaj bomo lahko predelali samo okoli 300 ton suhe konopljine slame. To ni veliko. Iz takšne količine lahko dobimo okoli 100 ton izolacijske volne, s katero bi lahko izolirali približno 40 malo večjih stanovanjskih hiš,« razlaga Sušnik, ki je kljub temu prepričan, da bo iz pilotnega projekta nekoč nastala zgodba o uspehu. Seznam izdelkov, ki jih je mogoče narediti iz konoplje, je namreč po njegovih besedah neskončen.
