V Sloveniji prvič merili kot virus majhne delce

Področje ultrafinih delcev, ki so razpršeni v zraku in lahko povzročijo različne zdravstvene težave, je še precej neraziskano. Tudi rezultati projekta URIFEG, v okviru katerega so strokovnjaki v petih evropskih mestih tri leta merili ultrafine delce, niso dali natančnega odgovora na vprašanje, v kakšni meri dejansko vplivajo na smrtnost in obolevnost ljudi. Biokemik Matevž Gobec iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je vodil slovenski del raziskave, je povedal, da je bilo peti dan po občutnem povečanju ultrafinih delcev v zraku tako v Ljubljani kot tudi v nemškem Augsburu ter Dresdnu, češki Pragi in švedskem Stockholmu zaznati približno dva odstotka več sprejetih ljudi na bolnišnišno zdravljenje in prav toliko več smrti, ki so jih povzročile respiratorne bolezni.

Orali so ledino

Nezaželenih učinkih ultrafinih delcev na zdravje srca in ožilja iz različnih vzrokov statistično zaenkrat niso mogli dokazati. Gobec pojasnjuje, da gre za eno prvih raziskav na tem področju, da je bilo težko orati ledino in da si zelo želi, da bi se kljub varčevalnim ukrepom tudi v Sloveniji sčasoma našlo dovolj volje in denarja za uvedbo stalnih, rutinskih meritev, ki bi lahko dale jasno sliko o vplivu ultrafinih delcev na zdravje ljudi.

Ultrafini delci, ki izvirajo predvsem iz izpušnih plinov in se pojavljajo v glavnem na območjih z gostim prometom, so zdravju nevarni zaradi svoje izjemne majhnosti. Njihov aerodinamični premer znaša komaj 0,1 mikrometra, kar pomeni, da so približno tako veliki kot virusi oziroma tisočkrat manjši od premera človeškega lasu.

ARSO ultrafinih delcev še ne meri

Agencija RS za okolje (ARSO) s svojimi merilnimi postajami v različnih slovenskih mestih meri samo koncentracijo delcev PM10 in PM2,5, ki so večji od ultrafinih delcev. PM10 so manjši od desetih mikrometrov in prodirajo v zgornje dihalne poti in nosno votlino, PM2,5 pa so manjši od 2,5 mikrometra in se zato lahko usedajo v spodnjih dihalnih poteh in pljučnih mešičkih. Po Gobčevih besedah so ultrafini delci zdravju bolj nevarno kot PM10 in PM2,5. Ker imajo v primerjavi z njimi večjo površino glede na maso, se nanje lahko »prilepijo« druga onesnaževala kot so denimo organske spojine ali kovine v sledovih. Ta onesnaževala vdrejo v pljuča in nato skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok, po njem pa v vse telesne organe, tudi v jetra, možgane in srce. Posebno tveganje predstavljajo za starejše ljudi, srčno -žilne in sladkorne bolnike, malčke in tudi za še ne rojene otroke.

Slovenski del raziskave je stal okoli 330.000 evrov. Samo za prototip merilne postaje, ki so jo izdelali na nekem nemškem inštitutu, je bilo potrebno odšteti 50.000 evrov. Petnajst odstotkov potrebnega denarja sta prispevala nekdanji Zavod za zdravstveno varstvo Celje oziroma Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ostali del denarja pa je zagotovil Evropski sklad za regionalni razvoj.

Okolje Onesnaževanje

Preberite zadnje članke