Cinkarna Celje se je za tožbo odločila leta 2012, ker je po mnenju predsednika uprave Tomaža Benčine Šuštar presegel vse meje, ko je manipuliral s podatki o onesnaževanju okolja. V javnosti je namreč govoril, da imajo po izsledkih neke stare raziskave Cinkarnini delavci okvarjene gene, ker so izpostavljeni strupom na delovnem okolju. Na podlagi analize, ki jo je civilna iniciativa na lastne stroške naročila v enem izmed laboratorijev v Kanadi, je med drugim tudi trdil, da se v titanovi sadri nahaja rakotvorni talij, kar je prebivalce Celja močno vznemirilo in prestrašilo. V sodni poravnavi je priznal, da osebno ne pozna raziskave, ki naj bi bila opravljena pred približno 24 leti in bi dokazovala kromosomske spremembe pri zaposlenih v Cinkarni Celje. Priznal je tudi, da ne ve, da bi bi bil to problem v današnjem času.
»Boris Šuštar izjavljam, da nikoli nisem trdil, da je v Cinkarni Celje zamolčan celotni niz poklicnih obolenj, ki so posledica hudega zastrupljanja z nevarnimi snovmi in nezdravih delovnih pogojev. Za to izjavo ne stojim. Novinar jo je objavil brez mojega privoljenja in brez moje vednosti,« je zapisano v sodni poravnavi, v kateri se je Šuštar strinjal tudi s tem, da znaša po analizi, ki jo je opravil akreditiran laboratorij, vsebnost talija v sadri na odlagališču Za Travnik manj kot 1 mg/kg. To torej pomeni, da je bila vsebnost talija, ki jih je v vzorcih izmeril Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, pod mejo določljivosti uporabljene metode. mg
