Ob delo 29 ljudi?
Če bo stečajni sodnik Matevž Žugelj presodil, da je Avto Celje res zrel za stečaj, bo delo izgubilo 29 ljudi, ki sedaj redno dobivajo plačo, čeprav podjetje še vedno posluje z izgubo. Iz rednega poročila, ki ga je direktor Branko Šibakovski pred dnevi naslovil na sodišče, so v juniju pridelali še dodatnih 100 tisočakov izgube, tako da je letošnja izguba povzpela že na skoraj milijon evrov.
V savinjski območni enoti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zaskrbljeno spremljajo tudi stanje v celjskem Klasju in v Tovarni nogavic Polzela, v drugih podjetjih na savinjskem območju pa v kratkem kakšnih večjih pretresov ne pričakujejo. Predvsem so zadovoljni, da je večina delavcev, ki so bili zaposleni pri propadlem gostincu Zvonetu Štormanu, že dobila drugo službo. Nekateri od njih so se zaposlili celo v nekdanjem Štormanovem hotelu, ki se zdaj imenuje hotel Celeia in sta ga novi lastnik Aleksander Jančar oziroma njegovo podjetje Eurotas temeljito obnovila.
Ni za regres
Najpogostejše kršitve, na katere nas delavci iz različnih podjetij opozarjajo, so še vedno neizplačani regresi. »Danes večina ljudi regres ne namenja za počitnice, tako kot v starih, dobrih časih, ampak za pokrivanje stroškov in starih dolgov. Pretrese me, ko vidim, kako nestrpno ljudje pričakujejo regres in kako zelo so obupani, če ga ne dobijo. Marsikdo z njim plača neporavnane položnice, ki so se nakopičile že od prej, ali pa šolske potrebščine. Še vedno ne razumem, kako z minimalno plačo povežejo začetek in konec meseca. Jaz pravim, da so čarovniki,« pravi Mojca Stropnik, vršilka dolžnosti sekretarke savinjske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki se iz dneva v dan srečujejo z žalostnimi zgodbami izčrpanih in vsega dostojanstva oropanih delavcev. Ravno zato se ji zdi še toliko bolj absurdno, da se mora z direktorji nekaterih podjetij pogajati, da bi nočno ali nedeljsko delo izvzeli iz minimalne plače. »To so stvari, ki bi morale biti same po sebi umevne, ne pa da se o njih pogajamo,« pravi Stropnikova, ki v Celju velja za sindikalistko, ki svoje delo zares opravlja odločno in brez dlake na jeziku.
