Bilo je maja lani, ko je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo odločbo o dodelitvi finančnih sredstev za gradnjo prve faze murskosoboške vzhodne obvoznice. Naložba v 2700 metrov dolge ceste na južnem delu vzhodne obvoznice v Murski Soboti in v nadvoz, kjer naj bi trasa ceste prečkala železniško progo, je ocenjena na 11,8 milijona evrov, od tega bo devet milijonov evrov sofinancirala Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj, preostanek pa bo prispeval slovenski državni proračun.
Na ministrstvu so vseskozi poudarjali pomen te infrastrukturne naložbe, ki naj bi jo za promet odprli konec leta 2015. Ceste skozi Mursko Soboto so namreč speljane po pomembnih prometnih smereh in so poleg lokalnega in mestnega prometa obremenjene še s tranzitnim prometom. Poleg tega je pomurska avtocesta to regijo naredila prometno dostopnejšo, Mursko Soboto bo nekoč prizadela še večja prometna obremenjenost zaradi pospešenega razvoja območja ob avtocestnem koridorju med Lendavo in Mursko Soboto.
Revizija za revizijo
Vsi argumenti v prid tej predvideni prometni pridobitvi so postali povsem obrobni v zgodbi, kakršnih smo v Sloveniji slišali že nešteto. Prvo poglavje je v začetku leta 2013 začrtala objava razpisa za izbor izvajalca. Prispeli sta dve ponudbi: podjetje MarkoMark iz Vidma pri Ptuju bi s partnerji posel udejanjilo za 7,7 milijona evrov, pomurski gradbeni velikan SGP Pomgrad pa za 8,3 milijona evrov. Direkcija za ceste je junija 2013 izbrala cenejšega ponudnika, Pomgrad je sprožil revizijo. Državna revizijska komisija je ugodila zahtevku in direkciji naročila plačilo stroškov revizije v višini 11.000 evrov. Postopek pa so novembra lani sklenili brez oddaje javnega naročila.
Poglavje dve: 17. januarja letos je direkcija znova objavila javno naročilo za obvoznico. Takrat so se javili trije ponudniki in znova je bil MarkoMark s partnerji cenovno ugodnejši od Pomgrada in Strabaga. Vendar se je tokrat že pri prvem izboru zgodil preobrat. Direkcija je izbrala Pomgrad, ki je zahteval plačilo 7,1 milijona evrov oziroma približno 80.000 evrov več od MarkoMarka. Slednjo ponudbo so izločili kot nepopolno.
»Njihovi argumenti so velika neumnost, saj so navajali, da nam ne morejo priznati reference za gradnjo mostu v Rečici ob Savinji, čeprav smo predložili vsa dokazila, tudi potrdilo župana. Potem so se sklicevali še na aplikacijo supervizor komisije za preprečevanje korupcije, iz katere naj bi izhajalo, da nismo dobili vseh pogodbenih prilivov iz občine Rečica. Čeprav smo jim pojasnili, da nam občina ni redno plačevala, in smo zato terjatve prodali Prvi finančni agenciji,« je ogorčen Marko Glavinič, direktor MarkoMarka.
Tokrat je bil on tisti, ki je vložil zahtevek za revizijo. Julija letos mu je ugodila državna revizijska komisija in je direkciji naložila plačilo 25.000 evrov stroškov te revizije. Direkcija je morala spremeniti svojo odločitev in izbrati Glaviničevo firmo. Odločitev je septembra postala pravnomočna in nekako bi bilo logično, da bi v državni ustanovi pohiteli s podpisom pogodbe ob dejstvu, da je od prve objave naročila minilo že 22 mesecev. Vendar se dogaja nasprotno, podjetnik iz Vidma še kar čaka na podpis pogodbe.
»Ali s tem razpisom sploh kaj bo ali bo prekinjen in pozabljen kljub velikim stroškom, ki so jih utrpeli ponudniki in naročnik?« se sprašuje direktor MarkoMarka, ki skupaj s hčerinskimi firmami zaposluje približno 50 ljudi in ustvari približno 12 milijonov evrov letnih prihodkov.
Župan bi se sestal z ministrom
Na začetek gradnje obvoznice nestrpno čakajo tudi v občini Murska Sobota, kjer je županski položaj zasedel Aleksander Jevšek. »Župan si vsekakor prizadeva za čimprejšnji podpis pogodbe z izvajalcem in čimprejšnji začetek del, zato se bo na temo južne obvoznice v prihodnjih dneh sestal tudi z ministrom za infrastrukturo,« so nam sporočili iz njegovega kabineta.
Vprašanje je, ali bo sestanek s Petrom Gašperšičem imel učinek. Iz odgovora ministrstva je namreč mogoče sklepati, da bo Glavinič še čakal na podpis pogodbe. Država namreč ne mora črpati denarja, ker je že prevzela več obveznosti, kot ima pravic porabe za naložbe v cestno infrastrukturo. »Zaradi trenutno veljavnega proračuna ni mogoče podati pisnih zagotovil, da bodo za izvedbo zagotovljena bodisi dodatna evropska sredstva ali pa sredstva lastne udeležbe. V začetku naslednjega leta, to je ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2015, bomo ponovno preučili možnosti financiranja projekta,« so nam sporočili z ministrstva za infrastrukturo.