Ministrstvo za kulturo, ki je novembra izdalo soglasje o rušitvi mlina, je celjski občini naložilo plačilo izravnalnega ukrepa v višini 1,7 milijona evrov. Celjski župan Bojan Šrot zato razmišlja o upravnemu sporu.
"Objekt je pogorel, ne po naši krivdi; to je še dodatna kazen za občino, ki je že tako oškodovana zaradi požara," je dejal Šrot in dodal, da izravnalni ukrep po oceni občine tudi ni sorazmeren, saj je odmerjen na ocenjeno vrednost objekta pred požarom.
Župan meni tudi, da bi ministrstvo moralo upoštevati, da je objekt zgorel in da je nevaren za življenje ljudi in okolico, kot so ugotovili strokovnjaki, ki so si objekt ogledali.
Po Šrotovi oceni bi moralo ministrstvo upoštevati tudi, da je celjska občina že doslej veliko vlagala v kulturno dediščino. Lani je vanjo vložila nekaj 100.000 evrov, čaka jo še naložba, vredna približno pol milijona evrov na Glavnem trgu, kjer so ob prenovi starega mestnega jedra našli arheološke ostaline.
Ministrstvo za kulturo je sredi novembra izdalo kulturnovarstveno soglasje za rušitev in raziskavo Rakuševega mlina v Celju, pod pogojem, da celjska občina kot lastnica predhodno poskrbi za izdelavo digitalnih arhitekturnih izmer objekta v 3D tehniki.
Rakušev mlin predstavlja enega kakovostnejših primerov izginjajoče industrijske arhitekture 20. stoletja v Sloveniji. Ima pomembno zgodovinsko in simbolno vrednost, saj je eden zadnjih ohranjenih industrijskih objektov v Celju, zato bosta z njegovo rušitvijo tako mesto Celje kot država izgubila pomemben 111 let star objekt nepremične kulturne dediščine.
