Domnevne nepravilnosti so prišle na dan leta 2003, ko je bila na tožilstvo poslana anonimka, celjski kriminalisti pa so v odmevni aretaciji Sotlarja pridržali in ob tem zasegli zajeten kup dokumentacije. Preverjali so, ali so se res dogajale nepravilnosti v zvezi z oddajo javnih naročil manjše vrednosti brez javnih razpisov, pa tudi domnevne nepravilnosti pri oddajanju profitnih oziroma neprofitnih stanovanj v najem.
Obtožnica, ki jo je spisalo tožilstvo, je Sotlarju očitala zlorabo položaja ali pravic, ponarejanje dokumentov in nedovoljeno sprejemanje daril, Arnušu in podjetniku Božičniku pa zlorabo položaja, napeljevanje h kaznivim dejanjem in ponarejanje. Nekaj očitanih kaznivih dejanj je medtem že zastaralo, za tista, ki niso, pa tožilstvo, tako je ugotovil tričlanski senat pod predsedovanjem sodnice Valerije Matvos Jeromel, ni zbralo dovolj trdnih dokazov, ki bi zadoščali za nedvoumno obsodbo. Tožilka Branka Čas je namreč skušala dokazati, da sta Sotlar in Arnuš s fiktivnimi predračuni, pogodbami in računi družbo Nepremičnine Celje oškodovala za 135.000 evrov, Gradbeništvo Božičnik pa je denar prejelo, čeprav naj dela ne bi bila nikoli opravljena.
Mnogim je očitno šlo v nos, da je prav omenjeno gradbeno podjetje v Mestni občini Celje dobilo nenavadno veliko poslov. Kar pet računov, ki jih je pod drobnogled vzelo tudi tožilstvo, se je nanašalo na gradbena dela v Celjskem domu, kleti Prothasijevega dvorca, Knežjem dvorcu, kleti stavbe na Mariborski 2 in na Glavnem trgu 17. A popisa izvedenih del, kot tudi gradbenih dnevnikov, ni bilo. A so o tem, da so se dela izvajala, pričali nekateri delavci in sodnica je ocenila, da ni razlogov, da jim ne bi verjeli. Sodba še ni pravnomočna, saj je zelo verjetno, da se bo tožilstvo nanjo pritožilo. mm
