Zastarel projekt – tujek v naravi
Predsednik združenja za trajnostni razvoj Luč Alojz Selišnik je tako občino kot državo na to opozarjal, še preden so se lotili gradbenih posegov, ki so podobo Luč in neokrnjene narave dodobra spremenili. A župan Ciril Rosc je bil in je še vedno neomajen. »Projekt za gradnjo obvoznice mimo Luč, ki zajema tudi ureditev protipoplavne zaščite, je nastajal desetletja. Aktivnosti je vseskozi vodila država, ki je združila gradnjo obvoznice s protipoplavnim delom, ki bo spodnji del Luč trajno ščitil pred poplavami. Ta projekt se je nato usklajeval še desetletje, pod zadnjo varianto, ki je bila ocenjena kot najprimernejša, se je podpisalo 17 glasodajalcev. Sprejet je bil tudi državni prostorski načrt, ministrstvo je zanj pridobilo tudi evropski denar,« razlaga župan. A mnogi opozarjajo, da je problem ravno v tem, da je projekt star že toliko let, da je zastarel in v njem ni upoštevanih evropskih in slovenskih smernic razvoja podeželja, ki bi temeljil na trajnostnem razvoju, sonaravni gradnji in še marsičem. Beton in degradacija okolja pač nista v skladu s takimi smernicami, opozarjajo mnogi.
Sploh pa promet proti Logarski dolini, dnevno v povprečju po njej pelje okoli 700 avtomobilov, ne opravičuje tako megalomanske naložbe, kot je obvoznica s tunelom in država bi lahko denar porabila bolj smotrno. Na primer za obnovo obstoječe ceste skozi Luče, rekonstrukcijo ceste proti Solčavi in gradnjo kolesarskih cest. Sploh je naložba uničila neokrnjeno naravo in dolgoročno onemogočila trajnostni razvoj. »S tem Luče ne bodo nič varnejše pred poplavami, kot so bile do zdaj, nasip, ki so ga v ta namen zgradili, pa je pravi ekološki škandal,« je razočaran Selišnik. In kot se še pridušajo domačini, vse samo zato, da so si nekateri projektanti in soudeleženci v projektu napolnili žepe. Ob tem je zanimivo, opozarjajo, da so pri projektu sodelovali isti ljudje kot v primeru Špice v Celju. Ali to drži, smo se pozanimali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so temu pritrdili. »Vrednost celotne naložbe v Lučah, ki bo predvidoma zaključena spomladi, je 1,5 milijona evrov, dela pa izvaja podjetje Nivo eko, ki je bilo izbrano na razpisu. Za projektiranje sta pristojni podjetji Hidrosvet in IZVO-R kot podizvajalec,« so povedali na ministrstvu. Mimogrede, direktor Hidrosveta je Branko Skutnik, drugi projektant pa priznani hidrolog Rok Fazarinc.
Za ribiče in turiste bodo manj privlačni
Kot trdi Selišnik, v Lučah ta trenutek delajo kanal, po katerem bo voda še hitreje pritekla do Celja in Laškega. »Podrli so star nasip, ki je imel glineno jedro in je bil zgrajen iz kamna in macesnovih okroglic v obliki kašče, ki je bil ekološki in je povsem zadrževal vodo. Zdajšnji nasip ni nič višji in ima betonsko jedro, ki je vprašljivo sprojektirano, saj ima tako imenovano peto, ki štrli pol metra iz vode, kar pomeni, da ga voda lahko spodjeda. V naravi je tujek, ki nikakor ne sodi v to okolje,« je kritičen Selišnik. In je tudi prepričan, da bodo na ministrstvu zagovarjali svoj prav, saj je evropski denar pač treba porabiti, četudi v lastno škodo. »Gre za napačen in uničujoč pristop. Evropska sredstva bi morala biti namenjena le za projekte, ki prinašajo dodano vrednost in plemenitijo naložbe, ne pa da degradirajo okolje. Nižji nivo podtalnice, hitrejša reka, posledično manj rib in življenjskega prostora zanje, nezanimiva pokrajina za tuje in domače ribiče, ki so odlični turisti, beton v Savinji namesto sonaravne gradnje, vse to kaže na čisto posilstvo nad naravo. Sploh je tovrstna gradnja primerna za valobrane na oceanu, ne pa za gorsko reko sredi idiličnih Luč,« še dodaja Selišnik. A še zdaleč ni edini, saj tem trditvam pritrjujejo tudi nekateri strokovnjaki. Med drugim priznani hidrolog Franc Steinman in še drugi, čigar imen za zdaj še ne smemo razkriti. Na ministrstvu smo se zato pozanimali, kdo nadzira, če so določene rešitve res ustrezne in smotrne in pojasnili so, da za to angažirajo izvajalca, projektanta, recenzenta in nadzornika. »Evropska unija nadzor nad projekti, ki jih sofinancira, opravlja z revizijami, koordinacijami ter tudi ogledi na terenu,« so še dodali na ministrstvu.
