Predstavniki socialnih podjetij so bili prvi, ki so se odločili odmevno opozoriti na posledice napovedanih ekstremnih varčevalnih ukrepov Mestne občine Maribor. In so včeraj protestno odkorakali v občinsko zgradbo, kjer so od občinskega vodstva terjali zagotovila, da bo ohranilo njihova delovna mesta in programe.

Direktorjeve kaplje znoja

Na čelu direktorja, ki se vsakodnevno vozi iz Ljubljane v službo v Maribor, so se že po nekaj minutah začele nabirati znojne kapljice. Zgovorno so razkrivale, da ni enostavno vztrajati pri neprepričljivem argumentu, zakaj se bodo te zaposlitve že v kratkem spremenile v prah.

Da se to ne bi zgodilo, bi morali občinarji zgolj dati pisna zagotovila, da bodo tudi v letu 2015 zagotovili približno 150.000 evrov za te dvoletne socialne programe. Takšno zagotovilo ni nič posebnega, v preteklosti jih je mariborska občina v tem času podala že večkrat. Zdaj pa občinarji nenadoma nočejo dati pisnih zavez, da bodo tudi v prihodnjem letu zagotovili 15-odstotno sofinanciranje 24 socialnopodjetniških podjemov, s čimer bi rešili 86 delovnih mest.

Lah se je skliceval na pravno službo občine, ki naj bi spoznala, da župan ne sme početi tega, kar je počel v preteklosti. Po direktorjevih besedah bi bilo protipravno podpisati izjave o sofinanciranju javnih del, dokler občina ne sprejme proračuna za leto 2015. To bi se v najboljšem primeru utegnilo zgoditi šele januarja in še to pod pogojem, če bi se mestni svet ekspresno strinjal s predlaganim gradivom.

Na javnem povabilu zavoda za zaposlovanje je na voljo 21,6 milijona evrov, na mariborsko enoto zavoda bi odpadlo okrog 3,7 milijona evrov, za socialna podjetja pa je na voljo dodatnih 937.000 evrov. Ta denar se bo prosilcem bržkone izmuznil, če bodo morali do prihodnjega leta čakati na sprejetje občinskega proračuna.

V drugih občinah nimajo pomislekov

Zato je treba pohiteti, so vztrajali predstavniki socialnih podjetij. »Zaposlitve v javnih delih je treba podaljšati v začetku leta 2015, saj se tekoče poslovne aktivnosti ne morejo prekiniti,« je opozorila Petra Jurič iz združenj Caap in Frekvenca.

»Župan lahko podpiše te izjave na podlagi določb o začasnem financiranju iz zakona o javnih financah,« je Lahu odločno ugovarjala Karolina Babič iz Caapa in se pri tem sklicevala na mnenje ministrstva za finance, ki tovrstnih začasnih financiranj ne prepoveduje. Poleg tega v drugih slovenskih občinah nimajo tovrstnih pomislekov in so potrebne izjave že pravočasno podpisali.

Zato je Babičeva ocenila, da pristojnim na občini očitno manjka poguma za takšno družbeno odgovorno gesto. (Velja spomniti, da je imel župan Andrej Fištravec »pogum« sklepati domnevno nezakonite podjemne pogodbe z njemu ljubimi svetovalci in si je s tem nakopal kazensko ovadbo.)

Včeraj dopoldne se je oglasil profil Andreja Fištravca na facebooku. Župan, ki je te dni na službeni poti v Rusiji, se je po tem družbenem omrežju pohvalil, da rešuje mesto in da mu je že uspelo najti denar za nekatere socialne programe ter za javna dela.

Lah je včeraj nekoliko »streznil« županove optimistične napovedi. Ljubljančan je vztrajal pri prepričanju, da je stanje še zmeraj enako skrb zbujajoče kot v petek in da denarja za redne programe javnih del (še) niso zagotovili. So pa izbrskali 470.000 evrov in jih razporedili med posamezne postavke v bodočem proračunu.