Za našteto investicijsko obnovo ima Nigrad na voljo približno 200.000 občinskih evrov. Našteti posegi so seveda zgolj majhen korak v smeri posodobitve dotrajanega in zastarelega semaforizacijskega sistema v mestu. Celovita rešitev, ki bi stala najmanj šest milijonov evrov, ta čas še nima zagotovljenega vira financiranja in ga tudi še dolgo ne bo imela. Ključna ovira je poleg pomanjkanja denarja v občinskem proračunu še zmeraj odprt sodni spor z Iskro Sistemi.
Osnovna zamisel pogodbe, ki je decembra 2012 odnesla Franca Kanglerja s položaja župana in s protesti zatresla vso državo, je bila načelno ustrezna. Predvidevala je celovito prenovo, nadgradnjo in avtomatizacijo nadzora cestnega prometa. Iskra Sistemi so se zavezali zamenjati 58 semaforskih naprav, 16 križišč bi semaforizirali na novo, pet bi jih rekonstruirali, 76 semaforjev bi posodobili z LED-svetili in preplastili bi kilometer cestišč.
Kot je znano, je opisani načrt spodnesla okoliščina, da so Iskra Sistemi najprej namestili bataljon sistemov za detekcijo hitrosti in vožnje skozi križišče pri rdeči luči, zato da bi si družba Dušana Šešoka bogato poplačala načrtovano naložbo v semaforje. Več kot 90 odstotkov od pobranih glob bi se namreč steklo na njen transakcijski račun.
Županstvo Andreja Fištravca je takoj po nastopu funkcije aprila lani odklopilo radarski sistem, nakar se je na več frontah sprožil pravni boj. Na podlagi ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije so ključna prizadevanja za ugotovitev ničnosti pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva, saj bi se s tem občina izognila plačilu vrtoglave odškodnine, ki jo lahko na podlagi določil sporne pogodbe terjajo Iskra Sistemi.
Na sodiščih smo preverili, v kateri fazi so ta čas sodni postopki. Ugotovili smo, da se (še) niso premaknili nikamor. Državno pravobranilstvo je tožbo za uveljavljanje ničnosti vložilo že lansko pomlad. Ljubljansko okrožno sodišče jo je zavrglo, ker naj Republika Slovenija ne bi imela aktivne legitimacije za vložitev tožbe, kot se reče v pravnem jeziku. Pravobranilstvo se je pritožilo na višje sodišče v Ljubljani. In tudi tam pogorelo.
Hočejo precedenčno sodbo
Zoper ta sklep so vložili revizijo na vrhovno sodišče. »Zastavlja se namreč vprašanje, ali je bil res namen zakonodajalca, da zagovornikom javnega interesa, kadar je ta prizadet, podeli samostojno aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnega varstva javnega interesa, da lahko ti samostojno nastopajo kot pravdne stranke v sodnih postopkih, čeprav niso samostojne pravne osebe (na primer ministrstvo za finance, računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije),« so prepričani na državnem pravobranilstvu. »Tudi zaradi drugih podobnih postopkov, v katerih bodo sodelovali zagovorniki javnega interesa, je pomembno in ustrezno, da se o tem vprašanju vzpostavi instančno potrjena sodna praksa.«
Tudi v tem zahtevnem pravnem primeru bodo torej zadnjo besedo imeli vrhovni sodniki. Odločitve še niso sprejeli in tudi ni mogoče napovedati, kdaj jo bodo. Še pred njihovo razsodbo pa je pravobranilstvo na okrožno sodišče v Ljubljani vložilo novo tožbo za uveljavljanje ničnosti, v kateri je kot stranka v postopku navedena komisija za preprečevanje korupcije.
Drugo pravno fronto zoper 30 milijonov evrov vredno pogodbo je odprla Mestna občina Maribor. Za zdaj neuspešno. Mariborsko okrožno sodišče je namreč 8. maja sprejelo sklep, iz katerega izhaja, da je za ta spor nepristojno. Občina se je seveda pritožila. »Predmetna gospodarsko-pravdna zadeva je še vedno na višjem sodišču v Mariboru, kjer se odloča o pritožbi zoper sklep o nepristojnosti,« so nam včeraj sporočili iz urada predsednice okrožnega sodišča.
