Zato se odpira vprašanje, ali občinam zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj grozi vračanje denarja, pridobljenega iz kohezijskega sklada. A kot zatrjuje direktor Koceroda Ivan Plevnik, naj evropska sredstva v tem primeru, čeprav se postopki vlečejo že tri leta, ne bi bila ogrožena. Podobno so zatrdili tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer prav zdaj ponovno obravnavajo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.
Dve družini so morali preseliti
»O vlogi še ni bilo odločeno. Gre za pridobitev dovoljenja IPPC, pri čemer so postopki zahtevni in kompleksni, saj vključujejo tako presojo vode, zraka, odpadkov in hrupa. Potrebna je tudi enomesečna javna razgrnitev, saj gre za nove naprave. Do te bo predvidoma prišlo že ta mesec,« odgovarjajo na okoljskem ministrstvu. Dodali so še, temu je pritrdil tudi Plevnik, da je rok za izdajo teh dovoljenj pol leta, seveda pod pogojem, da je vloga popolna in v skladu s predpisi. »Se pa v času postopka pogosto zgodi, da najdemo kaj, zaradi česar je treba vlogo še dopolnjevati, kar postopek dodatno zavleče,« so še pojasnili na ministrstvu.
Kocerod je vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja sicer prvič vložil leta 2012, a jo je Agencija RS za okolje (ARSO) zavrnila, ker niso izpolnjevali pogoja, da v 300-metrskem pasu okoli odlagališča ni naseljenih stanovanjskih objektov. V tem pasu sta bili namreč še do lani dve kmetiji, z družinama pa so se po dolgotrajnih pregovarjanjih le uspeli dogovoriti, da sta pristali na preselitev. Korošcem naj bi namreč nekateri okoljski ministri prejšnjih vlad zagotavljali, da bodo uredbo, ki je določala vplivni pas, do takrat, ko bo odlagališče zgrajeno, tako ali tako spremenili in vplivni pas zožili, a se to ni zgodilo. Zato jim drugega kot prepričati prebivalce, naj se izselijo, kar je občine dodatno udarilo po žepu, ni preostalo.
Odpadki še vsaj pol leta v Celje
In tako je Kocerod junija lani po skoraj dveh letih na ARSO ponovno naslovil dopolnjeno vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Šele ko ga bodo imeli v rokah, bodo lahko začeli tja voziti končne odpadke iz vseh 12 koroških občin. Ker pa tega dovoljenja še nimajo, jih Kocerod za zdaj še vedno vozi v Celje, kar seveda vpliva tudi na višino stroškov. »Tako bo še vsaj pol leta, do takrat pa upam, da bomo rešili vse,« pravi Plevnik, ki v Kocerodu ta čas že zaposluje 29 ljudi. Odlagališče končnih komunalnih odpadkov Zmes je sicer eno najsodobnejših ter ustreza vsem okoljevarstvenim standardom in normativom, tam je zgrajena tudi čistilna naprava. mm
