»Vse kaže, da bo tudi ta del državne pomoči zvodenel v redno financiranje ene javne organizacije, namesto da bi podprli aktivnosti množice občanov,« je nad to potezo občinskega zavoda razočarana Karolina Babič iz Centra avtonomne alternativne produkcije CAAP.
Pomoč kaplja skozi nešteto instrumentov
Spomnimo: vlada Alenke Bratušek je leta 2013 obljubila obubožanemu Mariboru in okolici državno pomoč v skupni vrednosti 66 milijonov evrov, kar je že itak bilo bistveno manj od pričakovanj. Poleg tega se je ta denar zatem delil po kapljicah, ki se do prejemnikov pretakajo skozi večletno obdobje in s pomočjo številnih zapletenih »instrumentov«.
Eden od njih se imenuje tako: »Spodbujanje podjetniške dejavnosti in ustvarjanje novih delovnih mest; Sklop 1: Aktiviranje prebivalstva in revitalizacija podjetniškega okolja.« Denar iz tega instrumenta – 628.783 evrov – je ministrstvo za gospodarski razvoj julija lani zaupalo Mariborski razvojni agenciji, ki jo vodi Božidar Pučnik.
V okviru tega instrumenta naj bi se financiralo delovanje tako imenovanih skupnostnih prostorov, v katerih naj bi se ustvarjala nova povezovalna podjetniška kultura. V Mariboru se je v minulem letu samoiniciativno, z majhnimi finančnimi vložki in veliko mero prostovoljnega dela in entuziazma razvilo že več kot pet skupnostnih prostorov. Najbolj znan je center Tkalka, v katerem deluje tudi CAAP.
Prejšnji teden pa so nekateri izbrani posamezniki prejeli vabilo Mariborske razvojne agencije, v katerem jih vabijo na jutrišnjo zabavo pred odprtjem prostorov novega centra Coworking Maribor. Na ta dogodek na sedežu agencije v nekdanji avstro-ogrski kaznilnici ni bil neposredno povabljen nihče, ki se v Mariboru ukvarja s sodelanjem. »Izkazalo se je skratka, da se je izvedba projekta prepustila lokalni razvojni agenciji, ki aktivnosti coworkinga pred tem nikoli ni izvajala in jih tudi ta čas še ne izvaja,« je nad takšnim razpletom ogorčena Babičeva.
Pri tem opominja, da v Tkalki, ki je oživila nekdanji galenski laboratorij Mariborskih lekarn, sodeluje več kot 25 organizacij, socialnih podjetij, zadrug in samostojnih podjetnikov. Poleg tega je CAAP skupaj s Fundacijo Prizma že lani začel razvijati socialno-podjetniški inkubator. »V Tkalki imamo poleg brezplačnega odprtega skupnostnega prostora za občane na voljo tudi ugoden najem delovne mize v skupnih pisarnah, delavniški coworking Kreator Lab, laboratorije, trgovinico in pisarne za mlada socialna podjetja in druge podjetniške iniciative,« našteva Babičeva.
Obstoječim povezovalcem figa v žepu
Poleg Tkalke v Mariboru delujejo sodelovalni prostori v Vetrinjskem dvoru, v Centru grafičnih umetnosti pri Živih dvoriščih, v GT22, v Salonu uporabnih umetnosti ter v Tovarni podjemov – podjetniškem inkubatorju Univerze v Mariboru. Skupno je torej na voljo že več tisoč kvadratnih metrov prostorov, ki vključujejo več deset organizacij in več sto posameznikov. Vsi ti ne bodo prejeli niti evra državne podpore, ker jo bo lokalna razvojna agencija raje uporabila za financiranje lastne dejavnosti. S tem bo javni zavod, ki naj bi skrbel za razvoj, postal nekakšna nelojalna konkurenca vsem naštetim nevladnim podjemom.
Iz odgovorov razvojne agencije je mogoče razbrati, da v svojem skupnostnem centru ne bodo ponujali ničesar enkratnega. Vse to, kar vzpostavljajo, v Mariboru že obstaja in deluje. Denar bodo namenili za vzdrževanje in delovanje prostorov, izvedbo storitev centra, organiziranje dogodkov, za usposabljanja in izobraževanje...
V agenciji trdijo, da so usmerjeni v povezovanje in da so odprti za sodelovanje z drugimi podobnimi iniciativami, ki na državne pomoči ne morejo računati. Če so res tako odprti, zakaj na petkovo zabavo in na ponedeljkovo odprtje centra doslej niso povabili nikogar od tistih, ki že zdaj vodijo skupnostne centre? »Vabila pravkar pošiljamo, prej smo morali uskladiti dnevni red dogodka s potencialnimi in potrjenimi govorci,« so nam odgovorili. »Na petkovo zabavo pa so vabljeni člani laboratorija odprtega inoviranja.«