Župan Maribora ni opustil zamisli, po kateri bi člani njegovega kabineta podpisali izjavo o molčečnosti. »Želimo doseči višjo profesionalno raven v delu ekipe in del profesionalnosti je tudi obvladovanje ravnanja z informacijami,« je pojasnil Andrej Fištravec in dodal, da je bila izjava, ki jo je javnosti razkril Dnevnik, zgolj osnutek, ki ga bodo še dodelali.
Kot smo poročali, je Fištravec na seji kolegija 23. septembra svojim svetovalcem predstavil izjavo o molčečnosti. Njeni podpisniki bi se s tem dokumentom obvezali, da bodo vse informacije, ki so jih pridobili na kolegiju, šteli za informacije zaupne narave. Če bi jih brez izrecnega dovoljenja župana izdajali medijem ali tretjim osebam, bi to lahko bil razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in morebitno uveljavljanje odškodninske odgovornosti.
Klasični poskus ustrahovanja
O županovem poskusu nadevanja nagobčnika sodelavcem je prvi javno spregovoril Goran Rajić, zdaj že nekdanji svetovalec župana za področje sistemskih in organizacijskih vprašanj. »Izjava o molčečnosti je klasični poskus ustrahovanja, ki ga utemeljujejo z izgovorom, da skušajo preprečiti odtekanje informacij iz občine. Izjava posredno implicira tudi, da bi morali podpisniki molčati pred pristojnimi organi, kar je absolutno protizakonito,« je ocenil uradnik, ki se je v ponedeljek vrnil na delovno mesto podsekretarja v občinskem uradu za šport.
Dnevnik je preveril, kaj o osnutku Fištravčeve izjave o molčečnosti menijo v uradu informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. »Predložena izjava predstavlja precej ponesrečen poskus določanja pooblastil za komuniciranje z mediji in splošno javnostjo,« je ocenila namestnica pooblaščenke Rosana Lemut Strle. Ugotavlja, da je izjava vsebinsko pomanjkljiva, ker omenja zgolj informacije, ki bi jih zaposleni pridobili na kolegiju župana, ne pa tudi informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu na občini. Poleg tega uporablja izraz »informacije zaupne narave«, ki zakonsko sploh ni definiran.
Po njenih besedah se vprašanja, ki jih je Fištravec skušal urediti s tem dokumentom, običajno razrešujejo tako, da določenemu zaposlenemu naložijo naloge s področja obveščanja javnosti oziroma ga določijo za pooblaščeno osebo za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja. »Izjava je toliko bolj neposrečena, ker cilja le na informacije, ki bi jih podpisnik pridobil na kolegiju župana. Na ta način vzbuja vtis, da glede posredovanja ostalih informacij, s katerimi razpolaga občina, ni nobenih pravil – kar vsaj v delu, ko gre za dostop do informacij javnega značaja, ne drži,« je še dodala Lemut-Strletova.
Izjava je brezpredmetni dokument
Na samo naravo informacij, ki jih ima občina, in na njihovo dostopnost za medije ter splošno javnost takšna izjava ne bi imela nobenega vpliva. Dokumenti, ki jih ima občina, so dostopni javnosti po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Informacije za medije je občina dolžna posredovati po določbah zakona o medijih, so še zapisali v odgovoru urada informacijske pooblaščenke.
Kakšna pa je tozadevna praksa na Mestni občini Ljubljana? V kabinetu župana so nam pojasnili, da ne vidijo nobene potrebe, da bi zaposlenim dajali v podpis takšne izjave. Velja pa bralce spomniti, da smo v Dnevniku nekoč poročali, da je podoben člen vsebovala pogodba, ki so jo dobili v podpis podizvajalci v gradbenem podvigu Stožice.
