Včeraj je Mi:Za postavila debatno omizje na sredini Rotovškega trga, ki zdaj dobiva nekoliko drugačno podobo. In sicer na način, ki je po prepričanju mnogih strokovnjakov sporen. Poseg v srednjeveški trg se namreč izvaja brez gradbenega dovoljenja.
Gradnja zamuja že tretjo leto
Prenova Rotovškega trga in z njo povezana gradnja nove mariborske knjižnice, ki bi se morala izpeljati v skladu z izbrano idejno arhitekturno rešitvijo, zamuja že več let. Gradnja bi se morala začeti jeseni 2011, vendar mestu Maribor zaradi pritožb soseda do zdaj ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za drugo gradbeno fazo. To zavlačevanje je povzročilo dvojno škodo naložbi, ki je bila uvrščena med nacionalne investicijske prioritete na področju kulture, saj občini zaradi zamude ni uspelo pravočasno počrpati že zagotovljenih deset milijonov »evropskih« evrov. V županovem kabinetu si zdaj obetajo, da bodo 22 milijonov evrov vredno naložbo uspešno prijavili na razpis nove evropske perspektive 2014–2020, gradnja pa bi se lahko po najboljšem scenariju začela leta 2016.
Tako dolgo pa v kabinetu župana Andreja Fištravca niso bili pripravljeni prenašati sedanje klavrne podobe trga. In so ga zaradi letošnje 850-letnice mesta sklenili »začasno« ozaljšati tako, da so povsem dotrajano pohodno površino posipali z drobljencem in jo utrdili, na trg pa bodo namestili klopi in drevesa v koritih. Za poseg, pod katerega se je podpisal krajinski arhitekt Boštjan Vauda in s katerim se menda strinjajo tudi avtorji izbrane rešitve za prenovo Rotovškega trga in knjižnice (Atelier Arhitekti), bodo porabili 29.000 proračunskih evrov.
»Kar se tukaj počne, je v Mariboru ustaljena praksa,« je pod žgočim soncem opozoril arhitekt Robert Veselko. »Dejstvo, da se je ta poseg izpeljal brez gradbenega dovoljenja, opozarja na problem (ne)transparentnosti občinskih postopkov,« ga je dopolnil kolega Andrej Žižek. »Četudi bi držalo, da dovoljenja ne potrebujejo, bi bilo bolje, da občina naredi korak več kot korak manj, sploh ko gre za tako eminentno lokacijo.«
Če bi ti postopki tekli odkrito in v sodelovanju s širšo mariborsko arhitekturno stroko, bi bil rezultat bistveno boljši od zdaj videnega. Isto pomanjkanje transparentnosti postopkov so zaznavali tudi pri »začasni« prenovi dela Glavnega trga, ki poteka sočasno z deli za Rotovžem in bo občino stala 35.000 evrov.
»Vse rekonstrukcije občinskih cest in trgov, prav tako pa pločnikov v Mariboru se zmeraj izvajajo na podlagi istih določb zakonodaje – brez gradbenega dovoljenja,« so pred dnevi sporočili iz kabineta župana Andreja Fištravca in tako skušali zbrisati vsak dvom o zakonitosti njihovega početja.
»V tej investiciji ni zgodbe, vse je v skladu z zakonodajo,« je ob pitju kave pripomnil Igor Kos, ki ta čas služi plačo kot zunanji pogodbeni sodelavec občine. Po njegovih besedah so pridobili kulturnovarstveno soglasje, upravna enota pa je izdala sklep, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, posegu je zeleno luč dal tudi gradbeni inšpektor.
Zakonodaja začasnosti ne pozna
Robert Gostinčar se ni strinjal s temi argumenti. Spremembe podlage trga in namestitve urbane opreme ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela v javno korist, kot trdijo občinarji, prav tako tako velik trg ne more biti klasificiran kot enostavni objekt. Po mnenju krajinskega arhitekta je sporno tudi občinsko sklicevanje na začasnost, saj zakonodaja pojma začasne (pre)ureditve ne pozna. »Da začasna rešitev postane trajna, pa je že tako in tako tipično za Maribor,« je še bil kritičen Gostinčar.
Kot se za čajanko spodobi, je razpravo kmalu razneslo v različne smeri, denimo o tem, kako oživeti mestno jedro, kritične besede so padale tudi na račun (ne)delovanja urbanistične komisije, ki se je doslej sestala komaj dvakrat. Z najbolj perečimi temami, ki dušijo mesto, pa se sploh ni ukvarjala. Zato se je med zbranimi pojavila bojazen, da bo komisija mestni oblasti bolj služila kot alibi, kot pa da bi dobila priložnost dejansko usmerjati trajnostni razvoj Maribora na področju prostora in arhitekture.