»Zaključili smo delo. Mislim, da smo ga dobro opravili in da se je naše trdo delo v zadnjih dveh tednih - oz. v zadnjih štirih letih - obrestovalo. Če sem na začetku prejšnjega tedna rekla, da gremo v zadnji krog maratona, lahko zdaj rečem, da smo zaključili svoj tek, štafetno palico smo zdaj predali arbitrom, arbitražnemu sodišču in zdaj je na njih, da odločijo«, je po telefonu za STA povedala Drenikova.

Ustna obravnava se je pred arbitražnim sodiščem začela prejšnji ponedeljek, 2. junija. Uvodne besede je imela Hrvaška, zadnjo besedo pa je danes v drugem krogu imela slovenska ekipa pod vodstvom agentk Simone Drenik in Mirjam Škrk ter odvetnikov Allaina Pelleta, Rodmana Bundyja, Daniela Müllerja in Michaela Wooda.

Zdaj so na vrsti arbitri - predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe, Bruno Simma in nacionalna Jernej Sekolec in Budislav Vukas - da sprejmejo končno razsodbo. Njihova naloga je, da v skladu s pravili mednarodnega prava določijo potek morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, v skladu z mednarodnim pravom, pravičnostjo in načeli dobrososedskih odnosov pa še stik Slovenije z odprtim morjem in režime za uporabo relevantnih morskih območij.

Razsodbo bo spremljal tudi zemljevid

Za sprejem razsodbe bo zadostovala večina članov, torej najmanj treh, odločitev pa bo morala biti tudi obrazložena. Obe strani pričakujeta tudi zemljevid in podroben opis poteka meje, tako na kopnem kot na morju. Obe državi sta se z arbitražnim sporazumom tudi zavezali, da bo odločitev arbitražnega sodišča dokončna in zavezujoča.

Končno odločitev naj bi v skladu z arbitražnim sporazumom dosegli »brez odlašanja«. Tega se zavedajo tudi sodniki, ki pa vendarle sami niso želeli napovedati, kdaj bi to lahko bilo, je še povedala Drenikova.

»Poudarili so, da je pomembno, da preučijo vso dokumentacijo, ki pa veste, da je obsežna. Namreč samo Slovenija je v pisnem postopku predložila preko 1000 dokumentov, poleg tega še veliko kartografskega in drugega gradiva in samo argumentacijo ... Tako da je pred arbitri obsežno delo,« je povedala za STA.

»Ostaja pa ocena, da bi do razsodbe lahko prišlo znotraj enega leta. Mislim pa, da bi lahko prišlo že tudi prej,« je še dodala.

Morda si bodo vse še ogledali

Prav tako sodniki niso govorili, da bi si morda območje, ki ga morajo razmejiti, ogledali na terenu. »Zaenkrat ni bilo nobene pobude glede tega, ni pa to po moje še popolnoma izključeno,« je povedala Drenikova.

»Ampak mi tega zaenkrat ne predvidevamo. Mislimo, da je arbitražno sodišče dobilo dovolj informacij, tudi slik območij. In mislimo, da je sploh za določitev kopenske meje primarno odločilna uporaba mednarodnega prava, tako da je vsaj po stališču Slovenije zadeva jasna. Treba je torej uporabiti pravni naslov, ki je na poteku celotne mejne črte sicer različen, vendar pa jasen,« je pojasnila.

Ustna obravnava je bila v skladu z arbitražnim sporazumom zaupne narave in je potekala za zaprtimi vrati. Tudi po njenem koncu Drenikova ni mogla razkriti vsebine z obravnave.

»Kljub želji in trudu, da bi arbitražno sodišče še danes objavilo sporočilo za javnost, s katerim bi se obe strani strinjali in v katerem bodo nekoliko podrobneje opisana stališča obeh strani, ki smo jih zastopali na ustni obravnavi, je prišlo danes do odločitve, da bo to pisno sporočilo objavljeno v ponedeljek popoldne,« je za STA še napovedala Drenikova.

Na hrvaški strani je bilo čutiti zaskrbljenost

V prvem tednu sta arbitre nagovorila tudi oba zunanja ministra, najprej prejšnji ponedeljek hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, petek zatem pa še slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle.

Kot je ocenil Erjavec, je bilo na hrvaški strani čutiti zaskrbljenost, ker da je slovenska argumentacija tako dobro in strokovno pripravljena. Pusićeva je na drugi strani izpostavila predvsem pričakovanje, da bo sodba sodišča pravna in ne politična.

Pomočnica Pusićeve Andreja Metelko-Zgombić je v nocojšnjem odzivu dejala, da je Hrvaška zelo zadovoljna s svojimi argumenti in dokazi na ustni obravnavi. Izrazila je tudi prepričanje, da bo razsodba sodišča v skladu z arbitražnim sporazumom.

»Zelo smo zadovoljni, saj smo pred arbitražnim sodiščem... v dveh krogih med ustno obravnavo predstavili naše argumente in ponudili številne dokaze... V celoti zaupamo v izkušnje, ugled in nepristranskost sodišča in samega arbitražnega sodišča,« je še dodala Metelko-Zgombićeva, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.