Notranjemu ministrstvu sredstva nekoliko povečujejo
Kot je ob obravnavi rebalansa na odboru DZ za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo uvodoma pojasnil Boštjan Mrak s finančnega ministrstva, se notranjemu ministrstvu z rebalansom povečuje integralna sredstva za 8,1 milijona evra, sredstva EU pa za 1,6 milijona. Upravnim enotam se integralna sredstva povečuje za 4,3 milijona evra, predvsem zaradi uveljavitve zakona o odškodninah za izbrisane.
Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica je bil v letu 2014 njihov ključni cilj, da zagotovijo normalno delovanje ministrstva in policije. Prioriteta je bilo zagotavljanje rednih izplačil za stroške dela. Največji izziv pa so predstavljali materialni stroški, zlasti pri policiji, a tudi v ostalih delih ministrstva.
Za nekatere nujno potrebne investicije so zagotovili sredstva, a Šefic priznava, da so sredstva za investicije, ne glede na nekaj dodatnega denarja, še vedno premajhna in da se nazaduje. Upajo, da bodo trend v prihodnjem letu lahko zaustavili, zapolnili nastali deficit, v naslednjih letih pa sledili nujno potrebnemu razvoju na tem področju.
Privarčevali približno tri milijone evrov
Kot je navedel, ne sledijo točkovnemu sistemu, ki je uveden v policiji, zaradi izrabljenosti - od računalnikov do vozil in tudi številnih objektov - se povečujejo materialni stroški. Državni sekretar je pri tem zagotovil, da so s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, ravnali zelo gospodarno in na ravni celotnega ministrstva privarčevali približno tri milijone evrov. Z rebalansom pa se zagotavlja, da bodo lahko proračunsko leto končali "normalno, brez večjih pretresov".
Rebalans na integralnih sredstvih za policijo sicer izkazuje za osem milijonov višja sredstva. Ožje ministrstvo pa je z rebalansom znižalo svoj finančni načrt zaradi prilagoditve dejanski realizaciji ter porabi evropskih sredstev in pripadajoče slovenske udeležbe.
V okviru integralnega proračuna so nižja tudi sredstva za lokalno samoupravo - sredstva za sofinanciranje skupnih občinskih uprav bodo občinam izplačali v začetku prihodnjega leta. S tem pa so zagotavljali nemoteno delovanje centralne informacijske strukture ter pokrivali primanjkljaj na stroških dela, je pojasnil Šefic.
Ogrožena ne bo gradnja nobene urgence
Več članov odbora DZ za zdravstvo je na seji izrazilo skrb nad krčenjem sredstev na področju vlaganj. Poslanec ZL Miha Kordiš je izpostavil pomen vlaganj za gospodarstvo v Sloveniji, saj je letošnja gospodarska rast temeljila ravno na javnih vlaganjih.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec pa se je vprašal, zakaj gradnje urgenc zamujajo, če pa je denar za investicije doslej bil na voljo v proračunu ministrstva za zdravje. Jelko Godec (SDS) pa je zanimalo, ali to pomeni, da se bodo že začeti projekti gradenj v zdravstvu zaustavili oz. upočasnili in kdaj bodo nadomestili zamujeno.
Ministrica za zdravje Kolar Celarčeva je pojasnila, da zaradi odvzema tega denarja iz letošnjega proračuna ne bo ogrožena gradnja nobene urgence. »Zaradi tega ne bo okrožen niti en evro,« je zagotovila.
Centri zgrajeni v skladu s časovnico
Pojasnila je, da gre pri teh skoraj sedmih milijonih evrov za delež, ki ga mora država zagotoviti pri projektih, ki se financirajo iz evropskega kohezijskega sklada. Ta denar so lahko umaknili iz letošnjega proračuna, saj so se začetki gradnje nekaterih urgentnih centrov zamaknili v prihodnje leto. Ta denar, ki se sedaj izvzema iz proračuna ministrstva, bo v prihodnjem letu zagotovljen, je zatrdila ministrica.
Pojasnila je tudi, da se je rok za izgradnjo mreže urgentnih centrov podaljšal do konca prihodnjega leta. »Ti centri bodo zgrajeni v skladu s časovnico, ves denar bo namensko porabljen,« je dejala.