Potrebne analize in strokovne podlage za korenitejše spremembe dimnikarske službe v Sloveniji so narejene, zdaj je problem zakon o gospodarskih javnih službah. Z njegovimi spremembami namreč ministrstvo za kmetijstvo in okolje po novem pogojuje preureditev močno kritiziranega obstoječega sistema dimnikarske službe, ki se trenutno izvaja kot obvezna državna gospodarska služba varstva okolja.
Čeprav je kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan obstoječi sistem še kot poslanec državnega zbora označil za »katastrofalnega«, ob spreminjanju zakona o varstvu okolja lansko jesen pa glasno napovedal, da se bo vsak občan lahko sam odločil, kdo bo pri njem opravljal dimnikarske storitve, teh sprememb pred letom 2016 ne bo. V taisto novelo zakona sta namreč vlada in državni zbor zapisala, da obstoječi koncesijski sistem po načelu ena dimnikarska služba za eno območje, zaradi katerega po oceni predsednika civilne iniciative Dimnik Toneta Kristana »ta združba monopolistov predstavlja največje zaslužkarje v Evropi«, ostaja v veljavi do konca prihodnjega leta.
Čez noč ne gre
Na ministrstvu so že ob lanskem spreminjanju okoljevarstvenega zakona pojasnili, da dimnikarske službe ni mogoče reorganizirati čez noč, ker za uspešen prehod na nov sistem potrebujejo nove strokovne podlage. Primerjalno analizo stroškov in koristi trenutnega koncesijskega in morebitnega novega licenčnega sistema dimnikarske službe je od njih zahtevalo tudi računsko sodišče, ki je lani ministrstvo z revizijskim poročilom že drugič opozorilo na številne nedopustne nepravilnosti na področju dimnikarske službe. Med drugim so revizorji ministrstvu očitali, da še vedno ni ustrezno opredelilo vsebine del in pravil dimnikarske službe, da je z vsakoletnim spreminjanjem tarifnega sistema povzročalo zmedo, ustreznosti kalkulativnih elementov cene pa ni preverjalo, da ni vzpostavilo in vodilo evidence kurilnih naprav in evidence storitev dimnikarske službe, hkrati pa ni izvajalo strokovnih nadzorov nad koncesionarji in ni preverjalo, ali izvajalci sploh izpolnjujejo pogoje za izvajanje dimnikarske službe.
Čakajoč novo vlado
Marca letos je ekonomski inštitut EIPF omenjeno ekonomsko-pravno primerjalno analizo izdelal, na ljubljanski fakulteti za strojništvo pa so že januarja za ministrstvo pripravili strokovne podlage za določitev minimalnih standardov za oskrbo malih kurilnih naprav. Do kakšnih ugotovitev so se dokopali predvsem na EIPF in kako bo posledično v prihodnje organizirana dimnikarska služba pri nas, na ministrstvu niso želeli razkriti. Napovedali so le, da bodo pravne podlage za spremembo dimnikarske službe ob upoštevanju obeh študij začeli pripravljati šele, ko bodo sprejete spremembe zakona o gospodarskih javnih službah, ki jih načrtuje ministrstvo za pravosodje. Toda te spremembe bodo tako kot premiki na področju dimnikarske službe morale počakati najmanj na novo vlado.
