V številnih manjših občinah ostro nasprotujejo ukinjanju izpitnih centrov za opravljanje vozniškega izpita, kar za Trbovlje, Velenje, Domžale, Jesenice in Ptuj predvideva osnutek Pravilnika o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za motorna vozila, ki naj bi pričel veljati 1. septembra. V Javni agenciji RS za varnost prometa pa pravijo, da ne gre za ukinjanje, temveč združevanje izpitnih centrov, za kandidate pa to ob dobri organizaciji šol vožnje oziroma izpitnih centrov ne bi smelo pomeniti nobenih sprememb.
Pisma ogorčenja, zaskrbljenosti in pripomb so na ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter na Javno agencijo RS za varnost prometa romala s Ptuja, iz Velenja, Litije, Šmartnega pri Litiji in vseh zasavskih občin ter tamkajšnjih upravnih enot, v Ilirski Bistrici pa celo zbirajo podpise za peticijo proti sprejetju omenjenega pravilnika, po katerem bi morali njihovi občani po novem praktični del vozniškega izpita opravljati v Postojni ali Sežani, kar bi jim po njihovem razumevanju prineslo tako finančno kot časovno obremenitev.
Praktični del bo še vedno možen v vseh krajih
A v Javni agenciji RS za varnost prometa poudarjajo, da to ne drži, saj bodo kandidati tako teoretični kot praktični del vožnje še vedno lahko opravljali v vseh krajih, le na glavno izpitno vožnjo se bodo morali odpeljati v večji kraj oziroma kraj s sedežem izpitnega centra. To pomeni, da opravljanje izpita za kandidata ne bo dražje, saj se bo do tja peljal z učiteljem vožnje v njegovem vozilu, pojasnjujejo na agenciji. »S spremembo želimo doseči, da bi vsi kandidati za voznike motornih vozil za vsako posamezno kategorijo opravljali vozniški izpit v primerljivem prometnem okolju in tako tudi usvojili primerljiva znanja, spretnosti in vedenje v prometu, v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo področje vozniških izpitov,« razloge za združevanje izpitnih centrov poleg kadrovske in stroškovne racionalizacije pojasnjuje v. d. direktorja agencije Igor Velov.
Kandidati bodo tako ob priglasitvi za opravljanje vozniškega izpita na upravni enoti dobili določen kraj in čas opravljanja vozniškega izpita, pri čemer bo teoretično usposabljanje lahko potekalo v katerem koli kraju, kjer ima šola vožnje ustrezno opremljeno učilnico, praktično usposabljanje pa je razdeljeno na tri stopnje. Na prvi in drugi stopnji, torej na poligonu in na cesti z redkejšim prometom, se lahko usposabljanje še vedno izvaja v krajih, kjer se po novem glavne izpitne vožnje ne bi več opravljale, pojasnjuje Velov. Zahteve za tretjo stopnjo, na cesti z gostejšim prometnim, pa so z izjemo za kategoriji AM in F že takšne, da je treba večino usposabljanja izpeljati v krajih z zahtevnejšo prometno infrastrukturo in na avtocesti, dodaja.
Takšno vožnjo mora kandidat opraviti najmanj trikrat, po dve učni uri skupaj, pri čemer mora vsakič prevoziti razdaljo do najmanj 40 km oddaljenega kraja. »To denimo za primer Litije pomeni, da se lahko oz. se mora že samo zaradi zadostitve navedenim določbam velik del usposabljanja izvesti tudi v Trbovljah oz. drugem večjem kraju,« je pojasnil Velov in dodal, da bo podobno tudi v številnih drugih krajih, kot so Ilirska Bistrica, Železniki, Žiri, Cerknica, Grosuplje in Ormož, pa tudi Kamnik, Lendava, Slovenska Bistrica, Radovljica in Vrhnika.
Zagotavljanje znanja ali pretiravanje?
Velov pri tem poudarja, da bi šole vožnje iz manjših krajev že zdaj morale del praktičnega usposabljanja izvajati v večjih krajih, s spremembo pravilnika pa želijo njihovo doslednost preveriti na glavni izpitni vožnji. »Ne zdi se mi normalno, da lahko vozniški izpit pridobiš v prometno pomanjkljivem okolju, kjer ni niti enega semaforja, kaj šele česa drugega, kot so dvopasovnice in avtocesta,« meni Velov.
Nasprotno pa Andrej Brglez, inštruktor varne vožnje z Inštituta za civilizacijo in kulturo, pravi, da gre pri združevanju izpitnih centrov za pretiravanje, saj je skoraj nemogoče doseči, da bi vsi kandidati opravljali izpit v povsem izenačenih prometnih situacijah in razmerah. »Tisti, ki vozniški izpit opravijo pozimi, se vsaj v začetku v zimskih razmerah zagotovo znajdejo od drugih, ki izpit opravijo poleti, pa za to verjetno ne bi bilo smiselno uvesti zgolj zimskega obdobja izvajanja izpitov«, je nesmiselnost takšnega razmišljanja ponazoril Brglez in dodal, da se slovenski vozniki prav tako ne morejo doma privaditi na vožnjo v Franciji ali Avstriji, kjer nas spet čakajo drugačne ceste, ki se jih pač moramo privaditi s tem, ko se vozimo po njih. Na vse situacije na cesti se pač ne moremo pripraviti v šoli, pravi Brglez, ki meni, da je pomembno predvsem to, kar nas nauči inštruktor v procesu šolanja. »Mislim, da bi bilo pomembno sporočilo mladim voznikom tudi to, da se promet nenehno spreminja in da se vozniško 'šolanje' za to pravzaprav nikoli ne konča,« sklene razmišljanje Andrej Brglez.
