Razpis (izteče se 4. avgusta) za novega direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki jo od njene ustanovitve leta 2004 vodi dr. Franci Demšar, v znanstveni srenji dviga veliko prahu. Več deset uglednih znanstvenikov je napisalo protestno pismo ob skrajšanju roka objave razpisa s 60 na 30 dni in roka za prijavo s petnajstih na zgolj osem dni. »Četudi prava motivacija za tako nagli spremembi znanstveni javnosti ni poznana, ugotavljamo, da to dejanje skupaj z zahtevo po obširnejši dokumentaciji, ki jo narekujejo nova merila za izbor, oži krog primernih kandidatk in kandidatov, ki bi se lahko prijavili na razpis za novega direktorja ali direktorico. Ta je namreč objavljen konec julija, ko ga že tako in tako zasledi manjše število morebitnih kandidatov in kandidatk,« so zapisali. Spremembe, ki jih je novoimenovani upravni odbor, tudi tokrat mu predseduje dr. Rado Bohinc, sprejel na svoji prvi seji, ocenjujejo za »izjemno škodljive, lahko celo zlonamerne« in predlagajo njihov umik. Ob tem poudarjajo, da bi morala novega direktorja imenovati nova vlada.
»Najbolj smiselno v tem trenutku, ko so stvari že tako daleč, bi bilo imenovati vršilca dolžnosti in počakati na novo vlado, takrat pa razpis ponoviti in v razumnih rokih izbrati ustreznega kandidata,« je prepričan prodekan za področje biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Tom Turk. »Gre namreč za vodstveni položaj na agenciji, ki deli javna sredstva za tako rekoč vso slovensko znanost, razen nekaj malega, kar se financira iz evropskih sredstev. Direktor ARRS ima v rokah škarje in platno.«
Omejiti mandat
Bohinčevi argumenti, da je treba z imenovanjem novega direktorja pohiteti in da je to tudi razlog za ustrezno prilagoditev statuta, se mu zdijo privlečeni za lase. »To, da se mandat aktualnemu direktorju izteče konec avgusta, upravni odbor ve že pet let, razpis bi zato morali izpeljati že bistveno prej ali pa bi ga moral še pred iztekom mandata vsaj objaviti prejšnji upravni odbor. Pri objavi gre namreč za povsem administrativno zadevo, ki ne zavezuje k odgovornosti,« je prepričan.
Raziskovalka dr. Renata Šribar se hitremu iskanju novega direktorja pravzaprav ne čudi. »Ko so v ozadju močni interesi, se da zelo hitro spremeniti tudi statut, celo zakone. Ko pa je treba na normativni ravni spremeniti kaj v obče dobro, lahko traja leta in leta, birokratske ovire se zdijo nepremostljive. Takrat poslušamo klasične izgovore, kako sistemske spremembe potrebujejo čas. A tudi roki v statutu ARRS so sistemske zadeve, učinkujejo namreč na izid. Primer je fascinanten, ker je tako očitno, da v ozadju stoji močan interes.« Šribarjeva je prepričana, da bi morali mandat direktorja, kot tudi vse druge mandate na vodstvenih položajih, omejiti, za kar se zavzema tudi kot članica komisije za ženske v znanosti. »Če bi bila ARRS res tako etična, kot se želi prikazati, bi še pred obvezujočimi zakonskimi spremembami sprejeli ustrezne spremembe statuta, ki bi zagotovile, da se vodstveni kader menjuje. Namesto tega se zdi, da nomenklaturi s spremembami lajšajo ostajanje na položaju.«
Vsem enake možnosti
Dr. Tom Turk dodaja, da je zaupanje v institucijo že brez zadnjih dogajanj povsem razrahljano. »Če pogledamo samo zadnji razpis za financiranje in sofinanciranje raziskovalnih projektov, so anomalije velike.« ARRS je na omenjenem razpisu razdelila nekaj več kot 10 milijonov evrov. »Vsi vemo, da denarja za znanost ni veliko, a ravno v teh razmerah bi morali imeti vsi enake možnosti, ne pa samo tisti vnaprej izvoljeni.« S tem misli na pristojnost agencije, da ob tovrstnih razpisih določene znanstvenike na podlagi preteklih zaslug povabi h kandidiranju in jim omogoči, da preskočijo prvo fazo izbora in se ne glede na kakovost projekta uvrstijo neposredno v drugi krog. Tudi na zadnjem razpisu se je izkazalo, da so bili prav ti pri pridobivanju sredstev za projekte uspešnejši.
To sicer ni edini očitek, ki leti na agencijo. Sogovorniki navajajo, da vodstvo z vzpostavitvijo obstoječih meril financiranja spodbuja kvantiteto namesto kakovosti, očitajo jim vprašljivo izbiro recenzentov, birokratsko vodenje postopkov in neučinkovito reševanje pritožb ter nasploh netransparentno delovanje. »Delovanje ARRS mora postati evropsko, po evropskih merilih, in to dosledno, brez kakršnega koli prirejanja in prilagajanja pravil. To pa terja celotno reorganizacijo agencije,« je prepričan predsednik znanstvenega sveta ARRS dr. Vito Turk. Da so spremembe nujne, se strinjata tudi Šribarjeva in dr. Tom Turk, a se hkrati bojita, da zadnja dogajanja kažejo prav nasprotno – da se vsaj še naslednjih pet let ne bo spremenilo nič.
