Ljubljansko okrožno sodišče je včeraj znova obravnavalo trimilijonsko tožbo Nadškofije Ljubljana zoper Andraža Steguja, direktorja in lastnika papirnice Goričane. Tokrat za zaprtimi vrati. Pravni zastopniki nadškofije so namreč v petek na sodišče naslovili prošnjo za izključitev javnosti iz obravnave zaradi posebnih okoliščin (poslovne tajnosti obravnavanih podatkov), sodnica Barbara Zakelšek Humar pa je prošnji ugodila in novinarje (konkretno Dnevnikovo novinarko) postavila pred vrata. Sicer je, kot kaže, tudi na strani nadškofije prevladalo spoznanje, da je spor, ki korenini v vsaj deset let starih dogovorih o (pre)razkošni prenovi graščine Goričane, bolje razrešiti sporazumno in daleč od oči javnosti. Obravnava se je namreč končala z dogovorom, da bo sodni postopek do nadaljnjega miroval, v tem času bosta obe strani poskušali poiskati sporazumno rešitev, zavezali pa sta se tudi, da do konca mirovanja postopka spora ne bosta medijsko komentirali.
Za pričo povabili kardinala, bančnika, dekana...
Sodišče je včeraj na predlog nadškofije zaslišalo vrsto prič, po večini nekdanjih in sedanjih članov nadškofijskega gospodarskega sveta, ki naj bi pomagali razjasniti okoliščine (domnevnega) Stegujevega dolga ljubljanski nadškofiji. Vabilu za pričanje so se odzvali cerkveni pravnik dr. Borut Košir, odgovorni urednik Družine Franci Petrič, dekan katoliške Poslovne fakultete Žiga Andoljšek, bančnik Alojz Slavko Jamnik, šentviški župnik Ivan Jagodic in Vinko Perčič. Dveh pomembnih cerkvenih osebnosti pa na sodišče ni bilo. Kardinal Franc Rode, ki bi o spornem dolgu in z njim povezani obnovi gradu Goričane verjetno znal povedati največ, je sodišču sporočil, da se obravnave ne more udeležiti zaradi »neodložljivih službenih obveznosti v Vatikanu«, apostolski administrator ljubljanske nadškofije in predsednik SŠK Andrej Glavan, ki je bil vabljen kot zakoniti predstavnik tožeče stranke, pa se za svojo odsotnost sodišču ni niti opravičil. Tako je jasno povedala sodnica. Tiskovni predstavnik nadškofije Boštjan Prevc je na naše vprašanje, zakaj se škof Glavan ni odzval vabilu sodišča, odgovoril, da »ni dobil nobenega osebnega vabila, da se kot priča udeleži današnje obravnave«.
Ljubljanska nadškofija je tri milijone evrov vredno tožbo zoper direktorja in lastnika medvoške papirnice Andraža Steguja vložila maja 2012, v času torej, ko je nadškofijo vodil nadškof dr. Anton Stres. V njej je zahtevala, da vrne dolg iz leta 2004. Tedaj naj bi nadškofija Steguju prodala ali odstopila svoj enajstodstotni delež v papirnici Goričane (in za ta posel pozabila vprašati Sveti sedež za dovoljenje), Stegu oziroma njegovo podjetje Papirus pa bi po pogodbi moralo zanj plačati 2,65 milijona evrov, in sicer v desetih letnih obrokih po 265.000 evrov. Stegu ni plačal niti enega obroka, saj trdi, da je bilo s tedanjim ljubljanskim nadškofom, zdaj kardinalom Francem Rodetom dogovorjeno drugače. Delež v papirnici naj bi bil le nekakšen avans oziroma prispevek nadškofije za večmilijonsko vlaganje papirnice v obnovo dvorca, ki ga ima v najemu papirnica Goričane in ga občasno uporablja za protokolarne namene. Po zatrdilih Stegujevega odvetnika Mitje Jeleniča Novaka naj bi obstajala še neka druga pogodba, iz katere naj bi izhajalo, da nadškofija ni upravičena do vračila 2,65 milijona evrov. Kaj natanko v njej piše, nam žal ni uspelo izvedeti.
Po naših informacijah so se zadeve zapletle, potem ko je bil ljubljanski nadškof Franc Rode leta 2004 imenovan za rimskega prefekta (nasledil ga je škof Alojz Uran) in so tudi zato poprejšnji dogovori med njim, šefom družbe Metropolitana Janezom Celarjem in nekaterimi drugimi tesnimi sodelavci o prenovi in namembnosti dvorca padli v vodo. Dodatna težava je (bila) v tem, da gospodarski svet nadškofije, ki bi take posle moral obravnavati in potrjevati, o prenovi dvorca in sredstvih za te namene ni nikoli odločal. To nam je potrdilo več tedanjih članov sveta. Seznanjeni so bili le z navodili zavoda za spomeniško varstvo, kako se lotiti prenove. Ta jih je namreč na svojo pest poslal tudi nadškofiji. Prav tako naj gospodarski svet ne bi bil obveščen, da je bilo s posebnim aneksom k pogodbi o najemu dvorca – pred časom smo kopijo aneksa objavili tudi v Dnevniku – dogovorjeno, da bo lahko 427 kvadratnih metrov velike prenovljene vrhnje prostore dosmrtno uporabljal kardinal Rode.
Muransko steklo in savna za udobno bivanje
Prenova dvorca pa je bila že na samem začetku zasnovana kar se da velikopotezno. Pri obnovi poslopja in notranji opremi – ta ni last nadškofije, so včeraj poudarjali naši sogovorniki – niso varčevali. Vgrajevali so vrhunske materiale. Po prvotnih načrtih naj bi bila v kleti garaža za 18 avtomobilov in kuhinja za protokol, v ves objekt naj bi vgradili tehnološko sofisticirano avdio- in videoopremo. Del opreme za kardinalovo stanovanje, v katerem je ta nekaj časa tudi bival, so bili med drugim savna, lestenci iz dragocenega muranskega stekla in več deset tisoč evrov vredna preproga.
Dvorec je papirnica začela obnavljati še v času, ko sta bila njena večinska lastnika Zvon ena in Zvon dva. »Kako se bo dvorec uporabljal in kako bo potekala prenova, so določili na nadškofiji. Ko smo začeli obnavljati dvorec, mi je bilo obljubljeno, da bodo pri tem donatorsko sodelovali le drugi. Iz tega ni bilo nič. Zidar (SCT, op. p) je sicer postavil svoje odre, a se je nato umaknil, saj je svoj prispevek pogojeval s sodelovanjem v investicijah papirnice, na kar nismo mogli pristati. V grad je zato vlagala izključno naša družba,« nam je povedal Stegu, ki je prepričan, da je kolateralna žrtev nesoglasij med škofom Stresom in kardinalom Rodetom. Slednji ima po Stegujevi vednosti še vedno enega od treh kompletov ključev od dvorca. »Verjel sem, da se lahko človek zanese na besedo škofov,« tudi včeraj svojega razočaranja ni skrival Stegu, ki je bil pred leti v Rimu sprejet med Viteze božjega groba, a se njihovih dejavnosti zdaj raje ne udeležuje več.
Stegujevi pravni zastopniki so nam včeraj potrdili, da so razmišljali, da bi tudi sami tožili nadškofijo, vendar zdaj upajo, da tožba ne bo potrebna oziroma da bodo prej našli sporazumno rešitev za neljubi spor.