Vlado Mira Cerarja januarja podpira dobrih 32 odstotkov anketirancev, kar je najvišja podpora aktualni ministrski ekipi po javnomnenjskih raziskavah Vox populi doslej. Oktobra lani, torej mesec dni po nastopu mandata, jo je kot uspešno ocenjevalo dobrih 27 odstotkov vprašanih, novembra le 18 odstotkov, decembra pa ji je oceno uspešno prisodilo 24 odstotkov anketirancev. Število tistih, ki delo vlade vidijo kot neuspešno, se je januarja zmanjšalo za 10 odstotnih točk: zadnja dva meseca lanskega leta ji je namreč negativno oceno dodelilo okoli 70 odstotkov vprašanih, tokrat pa 59,8 odstotka. Je pa ta številka še vedno višja kot oktobra lani, ko je ministrsko ekipo kot neuspešno ocenilo 52 odstotkov anketirancev. Kot kažejo križanja odgovorov, ima vlada več podpornikov med moškimi, starejšimi in visoko izobraženimi.
Glavni razlog za rast priljubljenosti vlade je najverjetneje naraščajoči optimizem ljudi zaradi napovedane višje gospodarske rasti in zaradi rahlega znižanja stopnje brezposelnosti, čeprav zaslug za to ni mogoče pripisati sedanji ministrski ekipi. Očitno pa vprašani vladi niso (pomembneje) zamerili napovedanega varčevanja pri nekaterih načeloma razvojno naravnanih resorjih, kot je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Anketiranci so bili tokrat tudi manj kritični do dela državnega zbora kot v preteklih mesecih. Prislužil si je povprečno oceno 2,56 (decembra 2,43), kar je najvišja ocena po maju 2012 (2,62). Res pa je, da bo državni zbor prvo letošnjo sejo začel šele danes – v preteklih dneh so se vrstile le seje delovnih teles. Največ pozornosti bo na januarski seji nedvomno deležen vladni predlog zakona o fiskalnem pravilu.
SMC spet v vodstvu
Prav tako je januarja zrasla podpora največji vladni stranki SMC. Če bi bile volitve včeraj, bi SMC obkrožilo slabih 16 odstotkov vprašanih. A če upoštevamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne štejemo tistih, ki na volitve ne bi šli, in tistih, ki ne vedo, koga bi volili – teh je skupaj 37 odstotkov –, bi SMC dobila 25 odstotkov glasov. To je tri odstotne točke več kot decembra, še vedno pa precej manj, kot je zabeležila na državnozborskih volitvah julija lani, ko je dobila dobrih 34 odstotkov glasov in si s tem zagotovila 36 poslanskih mest.
Tako je Stranka Mira Cerarja po dveh mesecih s prvega mesta tokrat spet izrinila največjo opozicijsko stranko SDS. A je k temu več kot rast priljubljenosti SMC prispeval padec podpore SDS. Največjo opozicijsko stranko bi namreč na volitvah, če bi bile te včeraj, obkrožilo dobrih 23 odstotkov opredeljenih, decembra pa dobrih 28 odstotkov. Janševa stranka, ki je po številu opredeljenih glasov prejšnji mesec SMC prehitela za šest odstotnih točk, je tako januarja za njo zaostala za dve odstotni točki. Kot kaže, je učinek odmevne odločitve ustavnega sodišča, da se prvaku SDS Janezu Janši do končne razsodbe v zadevi Patria prekine prestajanje zaporne kazni, začel nekoliko popuščati, res pa je tudi, da se predsednik slovenskih demokratov v zadnjih tednih medijsko ni zelo izpostavljal.
V parlament bi prišlo šest strank
Na tretjem mestu med strankami so s 15-odstotno podporo opredeljenih anketirancev Socialni demokrati, ki bi na včerajšnjih volitvah dobili dobre tri odstotne točke več glasov kot pred mesecem dni. Rast podpore SD je verjetno v precejšnji meri odraz pogostejšega pojavljanja stranke v medijih ob njenem kongresu pred dvema tednoma. Socialni demokrati imajo sicer v zadnjih mesecih s svojim pozicioniranjem precej težav, saj jim je umestitev ZL levo od njih odnesla kar nekaj volilcev, ki jim je bila SD v preteklosti edina možna izbira na levici. Predvsem vroča tema, ki teži SD, je privatizacija državnega premoženja. Več razpravljalcev na kongresu je namreč pozvalo k ustavitvi privatizacije in tudi prvak Dejan Židan je v zadnjih dneh večkrat izjavil, da bi bilo treba 'odpreti' seznam 15 podjetij, namenjenih prodaji, saj se je stanje v Sloveniji od sprejema te odločitve pomembno spremenilo. A se bo SD iz te zgodbe kaj težko izvila, saj je glasove za privatizacijo 15 podjetij v prejšnjem mandatu prispevalo kar osem njenih poslancev (tipko proti je pritisnil zgolj Janko Veber).
Tudi po tokratni raziskavi Vox populi je na četrtem mestu pristala Združena levica. V primerjavi z decembrom ji je podpora zrasla za 3,5 odstotne točke – dobila je 13 odstotkov opredeljenih glasov. ZL je bila v zadnjih tednih predvsem glasna pri podpori peticiji proti privatizaciji Ustavimo razprodajo, med njenimi odmevnejšimi potezami pa je bila tudi pobuda za delni odpis dolgov najrevnejšim.
Če bi bile volitve včeraj, bi v parlament prišlo šest strank. Poleg omenjenih še Nova Slovenija, ki je ostala na decembrskem 10-odstotnem deležu med opredeljenimi anketiranci. Je pa stranka Ljudmile Novak prehitela DeSUS, kar ji je po raziskavah Vox populi nazadnje uspelo pred letom in pol. Podpora stranki upokojencev je namreč v primerjavi z decembrom padla skoraj za pet odstotnih točk – obkrožilo bi jo le 5,5 odstotka opredeljenih vprašanih – in bi bila najmanjša parlamentarna stranka. A si DeSUS, ko pridejo na vrsto zanj aktualne upokojenske teme, običajno kar hitro opomore. Eno možnih takšnih tem je predsednik stranke Karl Erjavec v preteklih dneh že napovedal. Zagotovil je namreč, da bo v primeru 2,5-odstotne gospodarske rasti vztrajal pri v koalicijskem sporazumu napisanem dogovoru o usklajevanju pokojnin.
