Novi predsednik krovne študentske organizacije Žiga Schmidt, ki je na tem položaju dober mesec, je na svoji prvi novinarski konferenci predstavil prioritete ŠOS do junija s poudarkom na sprejemanju predlogov zakonov o visokem šolstvu in o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov.

ŠOS se je vedno zavzemal za celovito strategijo visokega šolstva, ki ji mora slediti tudi prenovljena zakonodaja, je dejal Schmidt in menil, da se to uresničuje skozi trenutni predlog zakona. Za slednjega je ocenil, da je korak v pravo smer.

Glede visokošolskega zakona pa je Schmidt najprej obsodil »neargumentirano razširjanje informacij, ki spodbuja negotovost med študenti in širšo javnostjo«. Omenil je, da so v zadnjem času zaokrožile »marsikatere zavajajoče informacije«, ki se med drugim nanašajo na dostopnost do terciarnega izobraževanja, pravice študentov, sistemske ureditve stabilnega financiranja in urejanje statusa zaposlenih.

Sedem točk zakona

Videnje zakona o visokem šolstvu je Schmidt strnil v sedmih točkah. Zavzemajo se za brezplačno dostopnost visokega šolstva vsem v državi, konsistentno urejanje pravic študentov, enotno strukturo študija, odpravo anomalij izrednega študija, za transparentnost plačljivega študija, protitržno naravnanost javnih zavodov in stabilno financiranje terciarnega izobraževanja.

Na teh točkah bo ŠOS vztrajal tekom sprejemanja zakona, je dejal Schmidt in dodal, da si v ŠOS želijo, da bi še odprte zadeve uredili v dialogu, ki poteka z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Poudaril je, da ŠOS ne bo dopuščal kakršnih koli oblik povečevanja plačljivega študija na račun brezplačnega rednega ali na breme študentov in njihovih družin.

Zaradi nizkih štipendij delo nujno

Glede predloga zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov pa je novi predsednik ŠOS pojasnil, da je ŠOS lani skupaj z ministrstvom pripravil izhodišča za zakon po načelu »vsako delo šteje«, da bi študentom, ki delajo preko študentskega dela, uradno priznali delovne izkušnje in zagotovili socialno varnost.

Zakon je glede na to, da je povprečni zaslužek študenta 250 evrov na mesec, dijaka pa 80 evrov na mesec, po navedbah Schmidta tudi socialni korektiv, saj si s študentskim delom lahko zapolnijo »luknjo v denarnici«, kar je dobrodošlo ob nizkih štipendijah.

Glavne pripombe ŠOS se sicer, kot je dejal, nanašajo na omejitve študentskega dela pri delodajalcih in na uvedbo centralne evidence študentskega dela na ministrstvu za delo. Sistem enotne evidence je po Schmidtovih besedah nemogoče izvesti, ampak ga je treba poenostaviti in ločiti sistem beleženja uradnih izkušenj študentskega dela.