Dr. Igor Šoltes, predsednik društva Verjamem in nosilec Liste dr. Igorja Šoltesa za volitve v evropski parlament, je v času, ko je bil predsednik računskega sodišča, živel v občinskem kadrovskem stanovanju, za katerega je plačeval občutno nižjo najemnino, kot bi jo na prostem trgu. Za nekaj več kot 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje je mesečno odštel 400 evrov.
Šoltes je po informacijah mestnega stanovanjskega sklada podpisal najemno pogodbo s tedanjo občino Ljubljana Šiška marca 1993, a iz pogodbe ni razviden kriterij, na podlagi katerega mu je bilo stanovanje dodeljeno. »Takrat smo temu rekli občinsko službeno stanovanje,« je pojasnil Šoltes, ki je kariero začel samo leto pred tem kot član izvršnega sveta omenjene občine. Na vprašanje, ali je kandidiral na razpisu za občinsko stanovanje, je odgovoril, da razpisov oziroma zakonodaje, ki bi bila podlaga za razpise, takrat ni bilo. Na podlagi česa je torej prišel do stanovanja, natančno ni pojasnil, zagotovil je le, da »je bilo vse speljano v skladu s tedaj veljavnimi predpisi«. Pojasnil je še, da današnjega sistema točkovanja ne moremo primerjati s tedanjim sistemom, ko je bila zadeva izvršena s sprejetjem »določenih sklepov določenih organov«.
Stanovanje bi izpraznil prej, a...
Stanovanje je izpraznil šele leta 2009, potem ko je bil že pet let predsednik računskega sodišča. »Imel sem veljavno pogodbo, ki je temeljila na veljavni zakonodaji,« je poudaril, »to, da pa zakonodaja ni optimalna, je stvar sistema, ne posameznikov.« Na vztrajanje, da bi posameznik, ki se mu povišajo dohodki, moral vendarle samoiniciativno izprazniti občinsko stanovanje (ki se nato uvrsti v povsem preskromen fond neprofitnih najemnih stanovanj), je odgovoril: »Če bi imel ustrezne prihodke, bi ga izpraznil že prej. A sami veste, kakšne so bile takrat plače in kakšne tržne cene stanovanj.« Spomnimo, da je predsednik računskega sodišča uvrščen v 64. plačni razred, kar po trenutno veljavni lestvici pomeni osnovni mesečni bruto prihodek (brez dodatkov) v višini 5097,82 evra. Šoltes je sicer pred tem delal še kot član državne revizijske komisije, direktor urada za javna naročila in kot pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.
Sklad z zvezanimi rokami in neurejenimi evidencami
A če je Šoltes – resda pozno – izpraznil stanovanje, ga direktor VO-KA Krištof Mlakar, ki je od leta 2002 v neprofitnem stanovanju, še vedno ni. Javni stanovanjski sklad mestne občine ga uradno sploh ne more sankcionirati, čeprav se je njegova bruto plača med letoma 2009 in 2010 vrtela okrog 6500 evrov. »Neprofitno najemnino je v primeru preseganja dohodkovnih cenzusov mogoče spremeniti v tržno najemnino, vendar v skladu z veljavnim stanovanjskim zakonom le pri tistih najemnikih, ki so najemno razmerje sklenili po uveljavitvi stanovanjskega zakona leta 2003,« opozarja direktor sklada Sašo Rink. Vseh drugih, ki so postali najemniki pred tem letom, vključno s Šoltesom in Mlakarjem, sklad torej ni imel oziroma nima pravice preverjati, četudi obstaja utemeljen sum, da so se jim dohodki od podpisa pogodbe bistveno povečali.
Šoltes se strinja, da je sprememba takšne zakonodaje potrebna, saj da bi bilo treba ugotoviti trenutno dejansko stanje, pregledati pogodbena razmerja in preučiti možnost sklenitve morebitnih aneksov k pogodbi. Se bo torej sam zavzemal za spremembe na tem področju? »Seveda, kolikor je v moji moči, se bom vedno zavzemal za spoštovanje zakonodaje,« je obljubil nekoliko nejasno.
Na skladu smo želeli preveriti tudi, koliko kadrovskih stanovanj je bilo poleg Šoltesovega podeljenih od osamosvojitve Slovenije, ko je bila Ljubljana razdeljena na šest občin, do ustanovitve MOL leta 1995, a podatka nismo dobili. Te evidence namreč nimajo, saj da v številnih najemnih pogodbah kriterij dodelitve stanovanja ni naveden in da so predhodnice MOL stanovanja dodeljevale »po različnih postopkih«. Še več, na skladu nimajo evidence niti o tem, koliko najemnih pogodb za občinska stanovanja je bilo od leta 1991 do 1995 nasploh sklenjenih. Po Rinkovih besedah jih namreč zanima le obstoječe stanje – torej stanovanje, ki je predmet veljavne najemne pogodbe, in vrsta najemnine, najsi bo neprofitna, profitna ali tržna.