Šoltes je v zadnjih dneh, ko je v medijih prebiral o morebitni lastni kandidaturi, naletel tudi na nekaj »dokaj žaljivih« posameznih izjav. Spoznal je, da »bi podobno reakcijo politike lahko pričakoval vsak kandidat, ki bi prihajal izven vladajoče partitokracije.« Prepričan je, da takšen odnos kaže tudi, da v koaliciji ni enotnosti glede možnega sodelovanja, ravno enotnost pa bi bila ključen pogoj za izvedbo učinkovite zdravstvene reforme, kakor tudi za učinkovit obračun zoper korupcijo v zdravstvu.

»Država čim prej potrebuje ministra za zdravje«

Zdravstvena reforma je tako pomemben projekt, da je za njeno učinkovito izvedbo potrebno najširše družbeno soglasje, ki ga je treba iskati tako v stroki, politiki ter med državljani, torej uporabniki zdravstvenih storitev. A ker že na ravni politike ni bilo potrebnega soglasja, je Šoltes ugotovil, da bi bila zdravstvena reforma pod takšnimi pogoji že vnaprej obsojena na neuspeh. »Država čim prej potrebuje ministra za zdravje,« je prepričan Šoltes, zaradi česar z odločitvijo tudi ni želel odlašati.

Igor Šoltes (Foto: Luka Cjuha)

Šoltes je prepričan, da je zdravstveni sistem potreben korenite reforme, saj bomo lahko le tako vzpostavili učinkovit in finančno dolgoročno sistem, ki mora temeljiti na jasno definirani ter kakovostno organizirani javni mreži. Hkrati pa njen cilj ne sme biti racionalizacija sistema, pri čemer se bodo zmanjševale pravice uporabnikov – interesi bolnikov morajo namreč biti postavljeni v ospredje.

Brecelj: Naj botri iz ozadja sedaj najdejo primernega kandidata

Na Šoltesovo odločitev se je odzval priznani kirurg Erik Brecelj. Prepričan je, da so botri iz ozadja danes zadovoljni, saj jim je uspelo sesuti Šoltesovo kandidaturo. Pričakuje, da bodo ravno oni sedaj našli ministra za zdravje, če so tako nasprotovali temu kandidatu. Po njegovi oceni se je zdaj pokazalo, da prioriteta aktualne koalicije ni zdravstvo. Zato pričakuje, da bo vlada sporočila ljudem, da se bodo pravice v zdravstvu začele zmanjševati.

Razočaran je zlasti nad izjavami prvaka SD Igorja Lukšiča in to stranko na splošno: Čeprav »imajo polna usta« javno dostopnega zdravstva, je tak odnos po njegovih besedah »zaskrbljujoč in pelje v razpad sistema«. Lukšič je namreč že pred dnevi opozoril, da je neokusno, da za položaj ministra kandidira nekdo, ki oblikuje lastno stranko.

Brecelj je bil prepričan, da so v koaliciji »toliko odrasli« in da so zadeve zlasti zaradi preiskav korupcije v zdravstvu že tako daleč, da se bodo nehali igrati ter uničevati in izčrpavati zdravstvo. A očitno še ni tako, je dodal.

Bratuškova: Žal mi je, da so se stvari odvile tako

Premierka Alenka Bratušek obžaluje, da so se stvari odvile tako, kot so se, saj je Šoltesa nameravala predlagati za ministra za zdravje. Po njeni oceni je bil kredibilen kandidat s podporo stroke, poleg tega pa je imel tudi polno podporo PS.

In prav področje javnih naročil, ki so v tem trenutku v zdravstvu največji problem, Šoltes zagotovo pozna celo najbolje v državi, meni premierka. »Na žalost je za nekatere, tudi znotraj naše koalicije, še vedno bolj pomembno to, da si naš, kot pa to, da nekaj znaš,« je dejala.

Virant: Dobri kandidati ne rastejo na drevesu; Lukšič: Sposobnih ljudi je dosti, le motivirati jih je treba

Prvak DL Gregor Virant je Šoltesa v preteklih dneh že ocenil za primernega in dobrega kandidata, danes pa dejal, da po njegovi odločitvi ostaja grenak priokus. »Dobri kandidati ne rastejo na drevesu,« je povedal in dodal, da je mu je žal, da Šoltes ne razmišlja več o kandidaturi.

Predsednik SD Igor Lukšič je že pred sestankom koalicije dejal, da je Šoltes s tem, ko je napovedal ustanovitev stranke, jasno povedal, da ga ta vlada ne zanima. Šoltes se po Lukšičevem mnenju ne identificira s programom te vlade, ne s programi obstoječih strank. Sicer pa meni, da z iskanjem novega primernega kandidata ne bo težav: »Sposobnih in pripravljenih ljudi je kolikor želite, samo motivirati jih je treba.«

Dejanu Židanu (SD) je žal, da Šoltes ni razumel, da ne more biti del koalicijske vlade, hkrati pa ustanavljati stranke, saj kaj takšnega v parlamentarni demokraciji ne gre. Po njegovem je sedaj na potezi DeSUS.

Erjavec: Odgovornost mora prevzeti PS

Prvak DeSUS Karl Erjavec se želi po zapletu z iskanjem ministra za zdravje sestati s premierko Alenko Bratušek, je povedal za STA. DeSUS ima nekaj možnih kandidatov, a Erjavec meni, da bi tveganje in ta resor morala prevzeti PS. Lahko ga DeSUS, a v primeru neuspeha reform zaradi razklanosti koalicije ne bo prevzemal odgovornosti, svari Erjavec.

Erjavec je danes vnovič spomnil, da je Gantar odstopil zaradi preveč razhajajočih se stališč koalicijskih strank glede sprememb v zdravstvu. Zato prvak DeSUS meni, da bi odgovornost za ta resor morala prevzeti največja in najmočnejša koalicijska stranka.

Če bo predsednica vlade vztrajala, da stranka upokojencev predlaga ministra za zdravje, ga tudi bo. A le, če bo premierka prevzela tveganje, da DeSUS predlaga ministra in nato zaradi različnih stališč v koaliciji zdravstvena reforma vseeno ne bo izvedena. DeSUS namreč ne more prevzeti odgovornosti, če nima moči, da bi izpeljal reformo, kot jo stranka predlaga, je dodal Erjavec.

Jurša: nehigienično bi si bilo tako delati promocijo

Vodja poslancev te stranke Franc Jurša sicer podobno meni, da bi bilo nehigienično, če bi Šoltes na tak način prišel v vlado in si (še pred volitvami) delal promocijo. DeSUS sicer še vedno vztraja, da stranka obdrži dva resorja v vladi. Po nekaterih informacijah naj bi si želeli prevzeti vodenje urada za Slovence po svetu in zamejce, po neuradnih informacijah pa imajo za to mesto v mislih nekdanjega poslanca Vasjo Klavoro. A o tem zaenkrat še nočejo govoriti.

Kričač: Obljube s figo v žepu

Iz gibanja Kričač pa so sporočili, da današnja odločitev ter dejanja, ki so jo sprožila, še dodatno vplivajo na bojazen državljanov, da koalicija boj proti korupciji in reformo v zdravstvu obljublja z veliko figo v žepu.

Obljube premierke, Viranta in Erjavca v gibanju označujejo za metanje peska v oči državljanov in to z namenom ohranjanja miru in preprečitve večjih protestov na ulicah. Menijo, da nimajo nikakršnega političnega interesa poseči v korupcijo.