Nasilno obračunavanje s sovrstniki je – vsaj občasno – sprejemljivo za kar 40 odstotkov slovenskih srednješolcev. Toliko jih je namreč na vprašanje, ali bi sodelovali v nasilju nad dijaki, ki jih ne marajo, odgovorilo pritrdilno. (31 odstotkov bi jih to počelo redko, 5 odstotkov pogosto, 4 odstotki pa celo zelo pogosto.) To je le ena od skrb zbujajočih ugotovitev iz javnomnenjske raziskave o nasilju na slovenskih srednjih šolah.
Raziskava, ki so jo v Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) izvedli v sodelovanju s sindikatom SVIZ, je med drugim pokazala, da je nasilje v srednjih šolah prisotno v visoki meri in v kar najrazličnejših oblikah ter da se dijaki z njim srečujejo vsak dan, ga prepoznavajo, a prepogosto le pasivno opazujejo. Celo v primerih, ko se več dijakov spravi nad enega, jih po tej raziskavi kar dobra četrtina vprašanih ne pomaga žrtvi.
Vsak dan priče nasilju
Katja Mesarič, varuhinja dijaških pravic in skupaj z Alešem Kramerjem in Tejo Velkavrh soavtorica raziskave, je povedala, da so spletno anketo izvedli aprila lani. Zanimalo jih je, kako dijaki 1. in 3. letnikov zaznavajo in doživljajo nasilje in kako se nanj odzivajo. Na srednje šole so poslali blizu 3000 vprašalnikov, obdelali so jih 2942. Pri sestavi vzorca so upoštevali strukturo šol (35 odstotkov je bilo gimnazij), regijsko in spolno zastopanost. Izsledke te raziskave je le deloma mogoče primerjati z izsledki podobne raziskave iz leta 2008. Obe sta pokazali na visoko prisotnost nasilja, ni pa mogoče na podlagi odgovorov določiti in primerjati razsežnosti nasilja v šolah, je pojasnila Mesaričeva. Branimir Štrukelj, SVIZ, je poudaril, da nasilje na šolah »na srečo ni v pretiranem porastu«, a vseeno moramo biti do njega povsem netolerantni.
Eno od (redkih) dobrih znamenj je, da dijaki dobro prepoznavajo različne oblike nasilja. Kar tretjina dijakov je samostojno navedla tudi verbalno in psihično nasilje (žaljenje, zmerjanje, poniževanje, grdo govorjenje...). Hudo skrb zbujajoče pa je, da so dijaki – po tej raziskavi – vsak dan priče nasilju.
Da dnevno opazijo udarce, je poročalo 27 odstotkov anketirancev. Odrivanje jih dnevno zazna 37 odstotkov, lasanje 35 odstotkov, ščipanje 51 odstotkov. Med verbalnimi oblikami nasilja prevladujejo neprijetne opazke (zaznava jih slaba polovica), zaničevanje (36 odstotkov), zbijanje šal na račun drugih (27 odstotkov), opravljanje (23 odstotkov). V raziskavi so dijake povprašali tudi po njihovih izkušnjah z nasiljem, bodisi v vlogi storilca ali žrtve. Dobra petina dijakov je navedla, da so na svoji šoli žalili, odrivali, ignorirali, izločali iz družbe, med 10 in 20 odstotkov pa, da so izsiljevali (10 odstotkov), udarili (16 odstotkov), zaničevali (14 odstotkov)... Ko gre za vrstnike od drugod, se ti deleži povečajo nad 20 odstotkov. Znova se je potrdilo, da so dekleta v večji meri nasilna in agresivna verbalno, fantje fizično. Tudi branijo se podobno, dekleta v večji meri verbalno, fantje fizično. Kar 9 odstotkov dijakov je priznalo, da so sošolce okradli.
Kazni za nasilneže premile in preredke
Kljub temu da dijaki menijo, da je nasilje problem in da so kazni za nasilneže premile in premalokrat izrečene, se na učitelja v povprečju obrne le 14 odstotkov dijakov. Dijakov, ki se nasilju uprejo fizično, je 42 odstotkov, dijakinj pa le 20 odstotkov. Zanimive razlike med spoloma so se pokazale tudi ob vprašanju, kdo so najpogostejši nasilneži. Polovica fantov in 49 odstotkov deklet je menilo, da so to fantje. A kar 14 odstotkov fantov in le 4 odstotkov deklet je menilo, da nasilje povzročajo (tudi) dekleta.
Zaradi nasilja se neprijetno počuti velika večina dijakov, toda 14 odstotkov je takih, ki ob nasilju ne občuti ničesar, 6 odstotkom pa se zdi nasilje včasih primerno. Presenetljivi so vzroki za nasilje. Najpogostejši vzrok za nasilje sta po mnenju dijakov ljubosumje in antipatičnost. Med druge vzroke so uvrstili še tekmovalnost, videz, stresno okolje in zavist; rasno ali versko razlikovanje pa naj ne bi vodila v nasilje. Na ne najboljše odnose z učitelji ali nemara na strah pa kaže podatek, da se kar dve tretjini dijakov ne bi želeli pogovarjati s šolskim svetovalcem.