Finančni načrti, ki so jih šole do konca junija morale oddati ministrstvu, so pomanjkljivi in vsebinsko neustrezni, ugotavljajo na ministrstvu za izobraževanje. Zato je tokrat odhajajoči minister Jernej Pikalo za pomoč prosil kar župane občin oziroma združenja občin, saj je prepričan, da problem lahko rešijo »samo skupaj«. Kot smo razbrali iz dopisa županom, finančnim načrtom pogosto manjkajo soglasja občin. Poleg tega mnoge šole še vedno »zmotno« pričakujejo, da jim bo ministrstvo v celoti povrnilo stroške za odpravo plačnih nesorazmerij, kar pa, poudarjajo na ministrstvu, ni mogoče.
Ravnatelji so zaskrbljeni, saj naj bi šole, ki se soočajo z eno od obeh težav ali z obema hkrati, nosile hude posledice. Brez soglasja občine jim ministrstvo ne more izdati soglasja k finančnemu in kadrovskemu načrtu, brez tega pa ne smejo zaposliti na primer novega učitelja, če bodo septembra morali zaradi večjega števila vpisanih otrok odpreti nov oddelek. Slabo se piše tudi šolam, ki se v finančnem načrtu ne bodo otresle zahteve ministrstvu po vrnitvi denarja za odpravo plačnih nesorazmerij. Takšnim šolam bo ministrstvo soglasje k finančnemu načrtu zavrnilo, šole pa naj bi za kazen prejele le 80 odstotkov denarja, ki ga je iz proračuna ministrstva porabila v preteklem letu.
Občine od svojih zahtev ne odstopajo
Ob tem znova spomnimo, da so bili celotni zneski, s katerimi naj bi po sklepu ministrstva razpolagale šole, v mnogih primerih prenizki – šole so opozarjale tudi na primanjkljaje v višini več deset tisoč evrov. A ker se njihov finančni načrt ni smel zaključiti negativno, so mnoge računale, da jim bo pri tem pomagal z ministrstva povrnjen denar, ki so ga februarja letos iz lastnih oziroma občinskih sredstev namenile za odpravo plačnih nesorazmerij. Od mnogih šol to zahtevajo tudi občine ustanoviteljice, opozarjajo na ministrstvu.
To potrjuje tudi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Dodaja, da občine od svoje zahteve ne bodo odstopile, saj je ministrstvo odpravo plačnih nesorazmerij za zaposlene v šolah v veliki meri prevalilo na njihova pleča. »To je jasen primer nesprejemljivega poseganja v sredstva nekoga drugega,« je ogorčena. A na ministrstvu odgovarjajo: delno smo šolam pomagali, dodatnega denarja za to nimamo, bomo pa zanj ponovno zaprosili ministrstvo za finance. S takšnim odgovorom v skupnosti občin niso zadovoljni. Če ministrstvo za izobraževanje ne bo priskrbelo denarja, ki so ga šole iz občinskih denarnic porabile za odpravo plačnih nesorazmerij, se bodo v skupnosti pridružili tožbi ministrstva, ki jo napoveduje že okoli 40 šol.
Vse več in ne manj birokracije
Sicer pa so finančni in kadrovski načrti šol ter sklepi o financiranju z zneski, ki jim pripadajo do konca koledarskega leta, letošnja novost, ki jo je prinesel zakon o izvrševanju proračuna za letošnje in prihodnje leto. Šole so morale na podlagi zneska iz sklepa v 60 dneh pripraviti kadrovski in finančni načrt, tega uskladiti z občino, vse to pa poslati ministrstvu. Kljub temu pa morajo šole še vedno vsako leto pripraviti letni delovni načrt, zato opozarjajo, da se njihovo delo podvaja.
Prav to in s tem povezana časovna stiska je po besedah Vidmarjeve tudi eden od razlogov za manjkajoča soglasja občin, na katera je opozorilo ministrstvo. »Šole imajo svoje dejavnosti vselej usklajene z občinami. Ministrstvo s svojimi zahtevami po finančnih in kadrovskih načrtih ter njihovem usklajevanju posega v dobro utečen sistem. Hkrati ljudem, ki bi se morali ukvarjati z vsebino svojega dela, nalaga nove birokratske naloge,« še poudarja Vidmarjeva.
