V UKC Ljubljana so nameravali letos uvesti novo organizacijo zdravljenja krhkih starostnikov, ki bi lahko po oceni stroke marsikomu prihranila (prezgodnji) odhod v dom za starejše in olajšala vrnitev v domače okolje. V okviru centra za geriatrično medicino oziroma oddelka, kjer bi bila obravnava prilagojena potrebam teh starostnikov, so nameravali obravnavati tisoč ljudi. A konec leta so jim z ministrstva za zdravje poslali izhodišča za finančne načrte, ki ne omogočajo večjih sprememb v primerjavi z lanskim letom, je pojasnil strokovni direktor interne klinike prof. dr. Zlatko Fras.
Zdravstveni svet, ki danes začenja delo v novi sestavi (vodi ga prof. dr. Franc Strle), je pred dobrim letom še v prejšnji sestavi dal zeleno luč za nov, bolj celostni pristop h geriatrični medicini, ki bi ga postopoma širili še v druge bolnišnice. A denarja zanj zdravstvena politika ni poiskala, čeprav bi s spremembami po oceni stroke dolgoročno prihranili.
Namesto napredka dodaten zaostanek?
»Težava sedanjega pristopa je, da ne upošteva posebnih lastnosti tako imenovanih krhkih starostnikov in da se premalo posveča vprašanjem mobilnosti, mentalnih sposobnosti in skrbi starostnika zase. Obstoječi bolnišnični oddelki so ožje specializirani, po novem pa bi bila obravnava bolj celostna,« je pojasnil Fras.
Do poznih osemdesetih let dvajsetega stoletja je v Ljubljani že deloval Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, namenjen zdravljenju starostnikov, ki so ga zatem ukinili. Fras pojasnjuje, da so takrat pri sprejemih upoštevali predvsem starostni kriterij, ki pa zdaj ne bi bil več v ospredju. Devetdesetletnika z infarktom, ki ima le zoženo koronarno arterijo, bi še naprej zdravili na kardiologiji. V centru pa bi na primer bolje kot doslej obravnavali starostnika s pljučnico in srčnim popuščanjem, ki je sicer krhek, a bi se lahko ob ustrezni pomoči znova postavil na noge. »Kriterij za sprejem na geriatrični oddelek bi bila verjetnost, da se bo bolnik vrnil v funkcionalno življenje.«
Z novim centrom so želeli hkrati vzpostaviti način dela, ki bi ga pozneje razširili še v druge bolnišnice. Gre za začetek nacionalnega projekta, ki bi zmanjšal potrebe po bolnišničnih zdravljenjih, saj bi bolniku že prvotno pomagali bolje, je poudaril Fras, hkrati pa bi bolniki tudi v domačem okolju potrebovali manj pomoči. Kot je spomnil, je Slovenija na področju zdravljenja starostnikov že v zaostanku. »Ne gre za posebno drage spremembe, bi pa z njimi naredili velik korak.«
Odločitev ni sprejemal nihče
Zamrznjeno vzpostavljanje geriatričnih oddelkov kaže na povsem neusklajeno zdravstveno politiko v Sloveniji. O predlogih novosti uradno odloča zdravstveni svet, ki je najvišji usklajevalni organ in najvišji posvetovalni organ ministra za zdravje. A v praksi ni nujno, da bo program, ki mu je dal zdravstveni svet zaradi koristi za bolnike in učinkovitosti glede na stroške zeleno luč, tudi v resnici (hitro) zaživel. O deljenju denarja namreč odločajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na koncu v vladi, poleg tega pa zdravstveni svet večino lanskega leta sploh ni deloval.
Vlada Alenke Bratušek po začasnem ministrovanju Karla Erjavca, ko se je iztekel mandat sestave pod vodstvom Metke Zorc, novih članov namreč ni imenovala. Ker ni nadomestnega organa, ni o predlogih programov, tehnologij in zdravljenj v vmesnem času odločal nihče, priznavajo na ministrstvu za zdravje.