Kot so zapisali v sodniškem društvu, gre za t. i. načelo nezdružljivosti, ki določa, da sodnik uravnava svoje zasebne ali javne, plačane ali neplačane zunajsodne dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali z ugledom in dostojanstvom sodniškega poklica.
Načelo nezdružljivosti je treba po njihovem razumeti in razlagati v razmerju do sodnikove politične vzdržnosti v zasebnem ali javnem življenju. "Sodnik izvaja načelo nezdružljivosti sodniške funkcije tako, da ne sprejme ali ne izvršuje tistih dejavnosti, ki so nezdružljive z javnim zaupanjem v sodnikovo neodvisnost in nepristranost ali ki so nezdružljive s potrebno stopnjo predanosti sodniškemu delu, ki terja odločanje z vso potrebno skrbnostjo in v razumnem roku," pojasnjujejo.
Sodnikova politična vzdržnost tudi ne bi bila ustrezno uveljavljena, če bi "sodnik denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo ali če bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata". Prav tako ne bi bila uveljavljena, "če bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen takrat, ko izvršuje svojo aktivno volilno pravico z glasovanjem, ali če se ne bi odpovedal sodniški službi v primeru kandidature za politično funkcijo".
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je namreč v obrambo tega, da je bil še donedavnega član PS, med drugim dejal, da je tudi velika večina sodnikov politično opredeljena.