Vrhovno sodišče opozarja, da bodo posledice spremenjene stečajne zakonodaje zaradi enormnih stroškov morda že pred julijem 2014 ohromile slovenska sodišča. Skrb zbujajoča usmeritev nakazuje, da bo primanjkljaj sredstev za stroške sodnih postopkov znašal vrtoglavih 14,2 milijona evrov. Sodstvo ima za vse leto na voljo 16,8 milijona evrov, samo do konca marca pa so sodišča porabila že več kot 40 odstotkov tega denarja.
Pismo Bratuškovi
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je zato pisal predsednici vlade Alenki Bratušek, že sredi marca je o tem obvestil tudi ministrstvo za finance. Na vrhovnem sodišču valijo krivdo na novo stečajno zakonodajo, zaradi katere je število stečajev izrazito poskočilo. V prvem četrtletju 2014 so našteli več kot 400 odstotkov več osebnih stečajev in skoraj 250 odstotkov več stečajev pravnih oseb.
Ob tem je nenavadna nepremišljenost vlade in zakonodajalca, ki v predlogu zakonskih sprememb nista predvidela nobenih finančnih posledic za proračun. Napovedovala sta celo prihranke. A za zdaj kaže, da bo strošek nove zakonodaje stal sodišča 9 milijonov evrov na leto. »Gre zlasti za plačila stečajnim upraviteljem v obliki nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev, ki so jih pred tem morali poravnati predlagatelji postopka sami, s spremembo zakonodaje pa so predlagatelji, ki so dolžniki, tega oproščeni. Plačila se opravijo iz proračuna sodišč,« razlagajo na vrhovnem sodišču in dodajajo, da so na tovrstne posledice opozarjali, vendar jim ni nihče prisluhnil.
Prav zato ker so se stroški prenesli na sodišča, se še več ljudi in pravnih oseb odloča za stečaj, kar je sodstvo (vsaj glede stroškov) potegnilo v skrb zbujajočo negativno spiralo. Za nameček je k večjim izdatkom pripomogla še sprememba prometne zakonodaje, ki je sodiščem prinesla dodatne stroške hrambe zaseženih vozil.
Naval tudi zaradi vpisov služnosti
Na vrhovnem sodišču je že dlje časa slišati nezadovoljstvo tako z zakonodajo, ki neposredno zadeva sodstvo, kot tudi z zakoni, ki na sodstvo vplivajo posredno. Eden zgovornih primerov je denimo padla zakonodaja o davku na nepremičnine, ki je zaradi urejanja zmede v hišah z več lastniki povzročila naval v zemljiških knjigah. Ljudje so namreč, da bi se izognili plačilu višje stopnje davka, hiteli z vpisovanjem služnosti, kar je sodišča zaposlilo nad vsemi pričakovanji. Hkrati so številne instant (in po padcu zakona tudi zaman) vpisane služnosti, katerih namen je bil predvsem izogibanje višji stopnji davka, tudi potencialne bombe za kasnejše medsosedske oziroma družinske spore in posledično pravde, ki lahko še dodatno obremenijo sodišča.
»Posledice pomanjkanja sredstev zaradi preobremenjenosti posameznih področij se bodo odrazile na zmožnostih sodstva za izvajanje vseh vrst sodnih postopkov. S tem bodo ogroženi tako dosedanji pozitivni trendi odprave zaostankov in občutnega krajšanja povprečnega časa trajanja postopkov kot tudi možnosti državljanov za učinkovito pravno varstvo,« so pesimistični na vrhovnem sodišču.
