Slovenija se v novi finančni perspektivi premika od vlaganja v zidove v vlaganje v "mehkejše" projekte, ki pa bodo državi prinesli dolgoročne učinke in bodo vplivali na gospodarsko rast, je v Ljubljani povedala ministrica brez resorja, pristojna za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Smerkoljeva.
"Cilj ne bo več zgolj poraba sredstev, kot je bilo to nemalokrat doslej, pač pa bo treba sredstva porabiti pametno," je dejala.
Na področju kohezijske politike bo državi na voljo 3,2 milijarde evrov. Od tega je sredstev kohezijskega sklada, ki so na voljo celotni državi, za 895 milijonov evrov. Ta sredstva so namenjena za izgradnjo okoljske in prometne strukture ter za področje trajnostne rabe energije.
Več sredstev v manj razvito regijo
Sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj ter evropskega socialnega sklada pa se v primeru Slovenije delijo med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Več sredstev, 1,26 milijarde evrov, bo prejela manj razvita vzhodna regija, medtem ko zahodni Sloveniji pripada 847 milijonov evrov.
"Zavedati se moramo, da bo sredstev v tej finančni perspektivi za približno milijardo evrov manj kot v prejšnji. To pomeni, da bomo s temi sredstvi morali še bolj racionalno in učinkovito upravljati," je opozorila Smerkoljeva.
Do obiska evropske komisarke prihaja v luči nedavne potrditve partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo in operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v novem sedemletnem obdobju 2014-2020. Gre za ključna dokumenta, ki predstavljata podlago za črpanje sredstev EU v novem obdobju. Smerkoljeva je poudarila, da je sprejem obeh dokumentov danes lahko razlog za veselje, vendar pa je hkrati to šele začetek trdega dela.
V spodbujanje in razvoj podjetništva
Največji del sredstev, več kot milijardo evrov, želi sicer Slovenija vložiti v spodbujanje in razvoj podjetništva ter internacionalizacijo. Približno 500 milijonov evrov bo namenjeno krepitvi človeških virov in spodbujanju zaposlovanja, od tega bo skoraj 100 milijonov evrov rezerviranih za mlade. Skoraj 150 milijonov evrov pa je namenjenih za povečanje socialne vključenosti, zmanjšanje tveganja revščine in aktivno staranje.
Vlada trenutno pripravlja nacionalno uredbo, ki bo omogočila dejanski začetek izvajanja kohezijske politike. Uredba naj bi bila na vladi sprejeta v začetku marca, ministrica pa verjame, da bodo prve odločbe lahko začeli izdajati še pred poletjem.
Pri tem bo imelo nekaj prednosti 11 projektov 34 občin, ki jih je vlada kot prednostne prepoznala že konec lanskega leta. Vsekakor pa gre za novo perspektivo, v kateri bodo imeli priložnost tudi novi projekti, je zagotovila ministrica. Kdaj bodo objavljeni posamični razpisi, bo odvisno predvsem od posredniških organov.
Izvajanje kohezijske politike približati uporabnikom
Sicer pa je Smerkoljeva poudarila, da želi vlada izvajanje kohezijske politike približati uporabnikom. "Tako načrtujemo možnost odprtih razpisov, elektronske prijave, načrtujemo kombiniranje sredstev s povratnimi viri, oblikovati pa želimo tudi enotno točko, kjer bodo upravičenci dobili vse informacije in kjer jim bomo lahko pomagali pri prijavah," je povedala.
Novost bo tudi zahteva, da bo moral biti vsakemu od prijavljenih projektov priložen investicijski načrt, katerega realnost bodo preverjale širše vladne skupine ob pomoči zunanjih strokovnjakov. Na ta način želi vlada še izboljšati črpanje evropskih sredstev, pri čemer je imela v preteklih letih nemalo težav.
"Cilji slovenskega programa so ambiciozni, a verjamemo, da jih boste dosegli," pa je povedala evropska komisarka Cretujeva. Pripravljalno delo naše države je označila kot zelo kakovostno ter pohvalila tako izbrane prednostne naloge kot tudi dejstvo, da je vlada pripravljena vlagati v manj razvite dele države.
Kot je izpostavila komisarka, želi Slovenija z evropskimi sredstvi v prihodnjih letih podpreti 7700 podjetij in na ta način ustvariti več kot 1000 delovnih mest. V razne pobude za zaposlovanje bo vključenih 25.000 ljudi, na širokopasovna omrežja pa naj bi priključili 21.000 dodatnih gospodinjstev.
3,1 milijarde evrov
Smerkoljeva pa se je danes dotaknila tudi črpanja evropskih sredstev v programskem obdobju 2007-2013. Slovenija je doslej iz evropskega proračuna v tem programskem obdobju počrpala nekaj več kot 3,1 milijarde evrov, kar je okoli 77 odstotkov razpoložljivih sredstev. Konec lanskega leta se je s tem naša država uvrščala na 10. mesto med 28 članicami EU po uspešnosti črpanja evropskih sredstev.
Slovenija je sicer, kot je spomnila ministrica, lani iz proračuna izplačala rekordnih 834,7 milijona evrov. Za letos jih je tako ostalo še okoli 700 milijonov evrov in Smerkoljeva verjame, da nam bo uspelo počrpati tudi ta znesek.
Komisarka Cretujeva se bo danes sestala še s premierom Mirom Cerarjem, popoldne pa se bo udeležila delovnega sestanka s predstavniki več parlamentarnih odborov. V petek pa si bo v praksi ogledala nekaj projektov, ki so bili pri nas izvedeni s pomočjo evropskih skladov.
