Seveda je 40-odstotna ali še višja volilna podpora neki stranki velik dosežek (v pogojih proporcionalnega volilnega sistema), vendar pa arhiv anket Vox populi pove, da ni tako neobičajna. Anketarji Ninamedie so jo izmerili vsakič, ko so konkurenčne stranke, zlasti tiste z nasprotnega političnega pola, na volitvah utrpele hud poraz ali pa je vladajoča koalicija klecnila. Tolikšno podporo med opredeljenimi volilci je poleti 2011, ko je bila zaradi razpada Pahorjeve vlade levica na tleh, beležila SDS. Še višjo podporo, ki je med opredeljenimi segla celo do 54 odstotkov, je imela ista stranka še eno leto po volitvah oktobra 2004, na katerih je zmagala. In končno, z najmanj 40-odstotno podporo v politično opredeljenem delu javnega mnenja, ki pa je znala skočiti celo do 56 odstotkov, je od začetka leta 1999 do aprila 2003 vladala LDS – vmes je ta stranka z rezultatom, podobnim letošnjemu rezultatu SMC, na volitvah leta 2000 porazila Bajukovo vlado, leta 2002 pa še zmagala na predsedniških volitvah (Janez Drnovšek).

SMC z večjo volilno podporo v mestih kot SDS

Da je visoka podpora eni stranki povezana s krizo njene glavne tekmice, potrjuje tudi podatek, da je SDS rezultat, ki je bil slabši od njenega današnjega 18-odstotnega deleža med opredeljenimi, nazadnje zabeležila pred približno enajstimi leti – februarja 2003 je imela med opredeljenimi 17-odstotno podporo.

Ne glede na to sta SMC in SDS ta čas najmočnejši politični stranki. Kdo so njuni volilci?

Stranko Mira Cerarja so kot svojo volilno izbiro med anketiranjem pogosteje navajale ženske (54 odstotkov) kot moški, v starostni strukturi njenih volilcev pa so najpogosteje zastopani ljudje, ki so starejši od 60 let – takih je 40 odstotkov volilcev SMC. Med njenimi preferenti prevladujejo volilci s srednjo izobrazbo (41 odstotkov), 23 odstotkov pa jih ima višjo oziroma visoko izobrazbo. 39 odstotkov volilcev te stranke živi na podeželju, blizu 15 odstotkov pa v obeh največjih slovenskih mestih, Ljubljani in Mariboru. Relativno največ volilcev ima SMC v severovzhodni Sloveniji – 28 odstotkov.

Demografski profil Slovenske demokratske stranke je drugačen. Med njenimi volilci prevladujejo moški (61 odstotkov), tudi SDS ima največ volilcev, ki so starejši od 60 let, a teh je za dve odstotni točki več kot pri SMC – 42 odstotkov. Glede na izobrazbeni profil slovenske populacije je tudi pri SDS največ volilcev, ki imajo srednjo izobrazbo (36 odstotkov), tistih z višjo ali visoko izobrazbo pa je manj kot pri SMC – 16 odstotkov. SDS je sicer stranka, ki ima v primerjavi s konkurenco najvišji delež volilcev z osnovnošolsko (ali nižjo) in poklicno izobrazbo – skupaj je teh 48 odstotkov. 52 odstotkov, torej precej več njenih volilcev kot volilcev SMC živi na podeželju, v Ljubljani in Mariboru pa SDS pritegne 10 odstotkov svojih volilcev. V regionalnem pogledu ima SDS največ volilcev v osrednji Sloveniji – 26 odstotkov.

Volilci ZL mlajši od volilcev SD

Še bolj kot po demografskih znakih pa se volilci obeh strank med sabo razlikujejo v oceni dela sedanje vlade. Oboji se kajpada prevladujoče strinjajo, da je vlada neuspešna, a med volilci SMC je takih 58, med volilci SDS pa kar 97 odstotkov (kajpada zgolj med volilci Zavezništva Alenke Bratušek je mogoče najti 83-odstotno večino tistih, ki so prepričani, da je njena vlada uspešna).

Preučevanje podatkov o volilni strukturi strank razkrije še nekatere zanimivosti. Na primer, Nova Slovenija ima v svojem »portfelju« v primerjavi s svojo neposredno tekmico SDS manj najstarejših in več najmlajših volilcev, volilci te stranke pa imajo povprečno višjo izobrazbo od volilcev demokratov.

Združena levica ima v primerjavi z volilci drugih parlamentarnih strank najvišjo podporo v najmlajši skupini volilcev (do 30 let), saj tej skupini pripada 28 odstotkov volilcev ZL, največ svojih volilcev (40 odstotkov) pa nima v najvišji starostni skupini, ampak v skupini med 46. in 60. letom starosti. Volilci ZL so v povprečju precej mlajši od volilcev SD, ki tudi ima največ svojih volilcev v najvišji starostni skupini (nad 60 let).

Povprečna ocena dela državnega zbora (razpuščenega in na počitnicah) na lestvici od 1 do 5 tokrat znaša 2,35.