Čeprav je v vodstvih SLS in NSi slišati optimistične napovedi o »povezovanju kot pomembnem koraku k normalizaciji slovenske desnice«, pot do skupne kandidatne liste na volitvah v evropski parlament vendarle ne bo tako enostavna. Poleg zamer iz časov (ra)združevanja SLS in SKD, predhodnice NSi, ki jih zlasti izpostavljajo njuni člani na terenu, bo očitno glavni kamen spotike vrstni red na kandidatni listi.
Skupaj proti Janezu Janši
S tem, da bo nosilec liste Lojze Peterle, se strinjajo tako v NSi kot v SLS, čeprav je v slednji slišati nekaj bojazni, da bo imela lista zaradi tega predvsem prizvok Peterletova in ne bo dovolj prepoznana kot skupni projekt NSi in SLS. A se večina v ljudski stranki strinja, da je Peterle pač glavni adut in bo pritegnil največ volilcev. To kažejo tudi pretekle evropske volitve, saj je bila NSi z Lojzetom Peterletom kot nosilcem liste pred desetimi leti celo zmagovalka evropskih volitev, pet let kasneje pa je bila tretja najuspešnejša stranka. Obakrat je bil Peterle tudi v samem vrhu po številu prejetih prednostnih (preferenčnih) glasov volilcev.
Pogovore o skupnem nastopu na evropskih volitvah pa precej otežuje namera NSi, da na drugo mesto kandidatne liste postavi svojega podpredsednika Aleša Hojsa. V SLS ne bi bilo moteče, če bi bila na tem mestu predsednica krščanskih demokratov Ljudmila Novak, takoj za njo pa prvak ljudske stranke Franc Bogovič. Ne razumejo namreč, zakaj bi moral biti Hojs uvrščen tako visoko, saj menijo, da ni dovolj močan magnet za volilce, predvsem pa jih moti njegova navezanost na prvaka SDS Janeza Janšo. Glavni motiv sodelovanja NSi in SLS pa je prav na evropskih volitvah premagati SDS.
Prednostni glasovi imajo veliko moč
A možnosti, da bi NSi pristala na zahteve SLS, ni prav veliko. Podpredsednik Hojs ima namreč močno podporo v radikalnejšem delu NSi in bi lahko zapleti z njegovo kandidaturo povzročili razkol v stranki. Zato toliko glasneje poudarjajo moč prednostnih glasov, ki lahko v Bruselj pripeljejo kogar koli s kandidatne liste. Aleš Hojs je nad pomisleki SLS presenečen. Pravi, da so vsa mesta na kandidatni listi od drugega naprej stvar medstrankarskih dogovorov, sam pa se bo za kandidaturo odločil, ko bo videl, kakšna bo lista in na katerem mestu bo posamezni kandidat oziroma kandidatka. Aleš Hojs povezovanje SLS in NSi pri projektu evropske volitve podpira, ker meni, da bi bilo to v danih političnih razmerah koristno, v ljudski stranki pa so naklonjeni temu, da bi se sodelovanje nadaljevalo na jesenskih lokalnih volitvah in v obliki predvolilnega dogovora tudi na državnozborskih volitvah prihodnje leto.
Podpredsedniku NSi se to, na katerem mestu bo kdo na kandidatni listi za evropske volitve, ne zdi nepomembno, čeprav se strinja, da imajo prednostni glasovi veliko vlogo. Na prvih evropskih volitvah pri nas so bili namreč s prednostnimi glasovi izvoljeni štirje od sedmih poslancev in na drugih šest od osmih. Res pa je, da je bila večina od njih tudi nosilcev liste ali na drugem mestu in bi glede na število mandatov posameznih strank tako in tako prišli v evropski parlament. Edini, ki je odšel v Bruselj izključno na osnovi preferenčnih glasov, čeprav ni želel biti evropski poslanec, je bil leta 2004 tedanji predsednik državnega zbora in aktualni predsednik države Borut Pahor. Kandidiral je na zadnjem mestu liste (ZL)SD.
