Direktiva iz leta 2011 omogoča identifikacijo državljanov EU, ki so prometni prekršek storili v drugi državi od tiste, v kateri je registrirano njihovo vozilo, in s tem tudi morebiten pregon kršitelja. O postopku, ki sledi prekršku, torej odloča država članica, v kateri je bil prekršek storjen.
Direktiva državam članicam zagotavlja vzajemni dostop do podatkov o registraciji vozil prek omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov. Prav ta dostop naj bi državam omogočil identifikacijo voznikov, s čimer bi bila zagotovljena enakovredna obravnava nerezidenčnih in rezidenčnih voznikov.
Med prekrške, ki jih zajema direktiva, med drugim sodita prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola.
Slovenija direktivo v zakonodajo prenesla delno
Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo je bil 7. november 2013. Dokler je ne bodo prenesle vse države, bo to pomenilo v nedosledno izvajanje direktive v državah EU, kar bo imelo škodljive posledice za varnost v prometu, opozarjajo v Bruslju.
Bolgarija, Ciper in Luksemburg doslej Evropske komisije niso seznanili s kakršnimikoli ukrepi za prenos direktive, medtem ko je Slovenija direktivo v zakonodajo prenesla delno.
Pri današnjem opominu komisije gre za drugo stopnjo v postopku ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje, obrazloženo mnenje. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko Bruselj v naslednji fazi postopka primer predloži Sodišču EU.
