Hrvaška vlada je minuli teden napovedala, da bo javne finance reševala tudi z nepremičninskim davkom, ki ga namerava uvesti leta 2016, torej po parlamentarnih volitvah, predvidenih konec prihodnjega leta. Podrobnosti o obdavčitvi še niso znane, zagotovo pa bo nova dajatev doletela tudi tuje lastnike nepremičnin, tudi slovenske državljane. Tudi novonastajajoča slovenska vlada v osnutku koalicijske pogodbe obljublja, da bo obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zamenjala z novim nepremičninskim davkom.
Šest držav z odpustki
V EU bo tako glede na podatke še sveže evropske raziskave TENLAW ostala le ena država – Malta – kjer sploh ne poznajo davka na lastništvo nepremičnin. V Španiji sicer lastnikom ni treba plačevati davka na svoje domovanje, zato pa je obdavčeno drugo in vsako naslednje stanovanje. V Grčiji pa ni obdavčeno nepremično premoženje posameznega lastnika, če ne presega vrednosti 200.000 evrov. Podobno na Cipru niso obdavčene nepremičnine v vrednosti do 120.000 evrov, v Estoniji pa od lanskega leta tamkajšnjega zemljiškega davka ni treba plačevati lastnikom stavbnih zemljišč v velikosti do 1500 kvadratnih metrov v mestih in do 2000 kvadratnih metrov na podeželju, če imajo na tem zemljišču tudi sami stanovanje.
Povsod drugod morajo lastniki za svoja stanovanja plačevati davek, ponekod pa ta velja tudi za nestavbna zemljišča. Ureditve se med državami lahko precej razlikujejo, v večini pa davek na lastništvo nepremičnin ne služi polnjenju državnih proračunov, temveč (vsaj delno) predstavlja lokalno dajatev. Tako je v Avstriji, Angliji, Bolgariji, Estoniji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Irskem...
Pri tem nekatere države določanje višine davka popolnoma prepuščajo občinam (Bolgarija, Slovaška, Luksemburg, trenutno tudi Slovenija), druge pa postavljajo najvišje zgornje omejitve. Na Poljskem tako davek na stanovanjsko nepremičnino ne sme preseči približno 0,15 evra na kvadratni meter. Na Finskem, ki je nepremičninski davek uvedla leta 1993, se ta trenutno giblje med 0,6 in 1,35 odstotka vrednosti stavb in zemljišč, za stalna bivališča pa znaša med 0,32 in 0,75 odstotka vrednosti. Na Madžarskem je medtem najvišja letna obdavčitev določena pri višini 3,49 evra na kvadratni meter površine stanovanja, vendar pa obdavčitev ne sme preseči 3,6 odstotka tržne vrednosti nepremičnine. Naj spomnimo, vlada Alenke Bratušek je želela vsa stanovanja v Sloveniji nazadnje (ko so se z informativnimi izračuni davka že pokazale težave z idejo o ločevanju rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanj) obdavčiti po stopnji 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti, ki jo izračunava geodetska uprava.
Ustvarjalne rešitve
Ob tem bi lahko slovenske občine davek zmanjšale ali povečale za 0,075 odstotka. Podobno možnost zvišanja na največ odstotek osnove za obdavčitev poznajo v Avstriji, kjer se sicer davčna stopnja giblje med 0,05 in 0,2 odstotka davčne osnove. Toda ta je določena pri deset do največ 25 odstotkov vrednosti nepremičnine na trgu, medtem ko je naša vlada po prehodnem obdobju predvidevala obdavčitev polne posplošene tržne vrednosti.
Tržna vrednost pa ni edina osnova za odmero davka. V Belgiji tako imenovano katastrsko vrednost določajo na osnovi dohodkov, ki bi jih lastnik imel, če bi stanovanje oddajal v najem. Višino teh fiktivnih najemnin so določili že leta 1975, šele od leta 1991 pa jih tudi dvigujejo skladno z inflacijo. Tudi v Franciji lastniki stanovanj plačujejo lokalne davke na zemljišča in nepremičnine glede na najemniško oziroma katastrsko vrednost stanovanja.
Če so v številnih državah davčne stopnje na posamezne vrste nepremičnin fiksne, pa se jih je nekaj odločilo za progresivno obdavčitev. Ciprčani kot že omenjeno na prvih 120.000 evrov tržne vrednosti nepremičnine davka ne plačujejo, na naslednjih 50.000 evrov znaša ta 0,4 odstotka, na nadaljnjih 130.000 evrov 0,5 odstotka, na še dodatnih 200.000 evrov vrednosti 0,6 odstotka, nato na naslednjih 300.000 evrov 0,7 odstotka, za vrednosti nad 800.000 evrov pa morajo lastniki odšteti 0,8 odstotka. Tudi v Grčiji se davek progresivno povečuje in se za najdražje nepremičnine povzpne na dva odstotka njihove vrednosti.
Vse je odprto
Razlik med državami in edinstvenih rešitev je še več. Na Danskem morajo lastniki plačevati tudi tako imenovane zelene davke, ki so vezani na vrsto ogrevanja nepremičnine, uporabo komunalne infrastrukture..., v Angliji občinski davek na stanovanjske nepremičnine bremeni tistega, ki v stanovanju prebiva, in torej ne nujno lastnika, v Romuniji pravne osebe kot lastniki objektov plačujejo vsaj petnajstkrat višji lastniški davek kot posamezniki... Kaj bo v naslednjem letu pripravila hrvaška, ne nazadnje pa tudi slovenska vlada, je torej še povsem odprto.