Medtem ko je vladi takoj po odstopu prejšnji mesec podpora precej zrasla in je spet presegla 30 odstotkov – očitno so volilci krivca za njen odhod v večji meri kot v premierki Alenki Bratušek prepoznali v vztrajanju Zorana Jankovića, da ne glede na posledice ponovno prevzame vodenje Pozitivne Slovenije – pa ji je tokrat spet občutno padla. Kar je razumljivo, saj sedanja vladna ekipa opravlja le še tekoče posle, strankarsko aktivni premierka in ministri pa se ukvarjajo predvsem z volilno kampanjo pred julijskimi državnozborskimi volitvami.
Majhne možnosti Zavezništva AB
Tako sedanjo vlado v odhodu po raziskavi javnega mnenja Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, kot uspešno ocenjuje le 22 odstotkov vprašanih, 74 odstotkov pa jih meni, da je neuspešna. Kar pa je še vedno za dobro odstotno točko boljši rezultat, kot ga je imela pred kongresom PS aprila letos, ko je bila vlada Alenke Bratušek doslej najslabše ocenjena. A je bila ta podpora še vedno precej višja, kot sta bili najnižji podpori Pahorjeve in druge Janševe vlade. Prvo je konec avgusta 2011 – torej po referendumskem padcu pokojninskega zakona in pred glasovanjem o zaupnici premierju Pahorju – kot uspešno ocenjevalo manj kot deset odstotkov vprašanih. Janševa vlada pa je imela konec lanskega februarja – ob odhajanju koalicijskih partnerjev zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije in tik pred glasovanjem o kandidatki za mandatarko Alenki Bratušek – manj kot 14-odstotno podporo.
Padec podpore vladi, predvsem pa obe volilni napovedi agencije Ninamedie, ki smo ju objavili v minulih dveh tednih, pa pritrjuje tistim, ki so Bratuškovi ob odstopu s čela vlade in ustanavljanju stranke napovedovali majhne možnosti za politično preživetje. Zavezništvo Alenke Bratušek je namreč po zadnji volilni napovedi že precej pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom – na julijskih volitvah bi jo obkrožilo manj kot tri odstotke anketirancev.
Najboljši premier je bil Drnovšek
Vprašani še vedno kot najboljšega premierja doslej vidijo Janeza Drnovška – na čelo lestvice dosedanjih predsednikov vlade ga je postavila dobra polovica anketirancev. Drugi je Janez Janša, ki ga kot najuspešnejšega ocenjuje 16 odstotkov vprašanih. Da je vlado najbolje vodila Bratuškova, meni sedem odstotkov anketirancev, kar jo postavlja na tretje mesto, in sicer pred Boruta Pahorja, Lojzeta Peterleta in Andreja Bajuka. Na zadnjem mestu je tudi tokrat Tone Rop.
Med (odhajajočimi) ministri sta si najvišjo oceno ponovno prislužila kmetijski minister Dejan Židan in vodja zunanjega resorja Karl Erjavec. Tretji na lestvici najboljših ministrov je notranji minister Gregor Virant, ki pa je prav tako tretji na lestvici najslabše ocenjenih članov odhajajoče vlade. Šolski minister Jernej Pikalo je na obeh lestvicah četrti. Kot ministra, ki najslabše opravlja svoje delo, so vprašani največkrat navedli prvega finančnika v državi Uroša Čuferja, sledi pa mu minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.
SD ne uspe obrniti trenda padanja podpore
Očitno javnost Židanovo ministrsko delo ocenjuje bolje kot njegovo vodenje Socialnih demokratov. Po volilni napovedi Ninamedie, objavljeni konec prejšnjega tedna, se namreč SD na julijskih volitvah obeta le okoli deset odstotkov glasov. Čeprav so v stranki pričakovali, da jim bo z Židanom, ki je na lestvicah najbolj priljubljenih politikov v samem vrhu, uspelo obrniti trend padanja podpore, ki se je začel že pod Lukšičevim vodenjem stranke, jim to vsaj doslej ni uspelo. Eden od razlogov je po vsej verjetnosti ta, da Židan ni zelo strankarsko prepoznaven – ne nazadnje se je v SD včlanil šele po zadnjih državnozborskih volitvah – oziroma bi si ga kaj lahko predstavljali tudi na čelu kakšne druge stranke. Poleg tega predsedujoči SD v nekaj zadnjih medijskih nastopih ni bil najbolj prepričljiv. Prav tako tudi ne gre spregledati, da je precejšen del levosredinskih volilcev še pred menjavo na čelu SD kot svojo volilno izbiro prepoznalo Stranko Mira Cerarja.
Podpora pa raste Erjavčevi stranki DeSUS, s katero je SD pred tokratnimi predčasnimi volitvami oblikovala tako imenovani socialdemokratski blok za vse generacije. Po zadnji volilni napovedi Ninamedie se je DeSUS že povsem približal Socialnim demokratom. Če se je ob sklenitvi socialdemokratskega bloka zdelo skoraj gotovo, da bodo na volitvah Socialni demokrati močnejši od Erjavčeve stranke in da bo mandatarsko mesto, če bo omenjeni blok dobil največ glasov, pripadlo Židanu, danes tak razplet ni več tako zanesljiv. Res pa je, da se po omenjeni volilni napovedi SD in DeSUS skupaj obeta 22 poslanskih mest, kar je mnogo premalo, da bi temu bloku pripadlo mandatarstvo. Mnogo boljši rezultat se namreč napoveduje tako Stranki Mira Cerarja, ki po različnih javnomnenjskih raziskavah prepričljivo vodi, kot tudi SDS.
