Zadnjo junijsko nedeljo je duhovnik zlatomašnik v ljubljanski bežigrajski cerkvi vernikom svetoval, naj volijo tisto stranko, ki ima predsednika v zaporu, če nočejo biti v grehu. Maše se je udeležil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki mu duhovnikove besede niso bile niti malo všeč. »Ne verjamem, da lahko stanje duha na Slovenskem spremenimo tako, da bodo duhovniki prevzemali vlogo strankarskih aktivistov in nam z avtoriteto razodete resnice v cerkvah priporočali, koga naj volimo. Cerkev in politika se morata očistiti in se posvetiti vsaka svojemu poslanstvu. Samo tako lahko tudi pristno sodelujeta v dobro ljudi,« je zapisal na facebooku in dodal, da bo sam 13. julija volil stranko, ki je pridigar ni priporočil. »In ne bom živel z zavestjo, da sem storil greh.«
Koga preferira cerkveno vodstvo
Kar zadeva škofa Glavana oziroma uradno stališče Katoliške cerkve na Slovenskem, Peterle ne bo grešil, če bo volil NSi. Apostolski administrator ljubljanske nadškofije je namreč včeraj uradno zagotovil, da lahko verniki volijo katero koli stranko, če ta zastopa cerkveni družbeni nauk in v svojem programu zagovarja »vrednote pravičnosti, solidarnosti, človekovih pravic, dostojanstva človekovega življenja, pomena družine in vladavine prava za vse ljudi«. Verniki naj se sami odločijo, koga bodo volili, je dejal. A nekatere izjave in ravnanja škofa Glavana in drugih vplivnih klerikov zbujajo dvom o zagotovilih, da v Cerkvi ne preferirajo nobene stranke. Včerajšnji nastop škofa Glavana je te dvome okrepil. Med drugim se je pokazalo, da se je cerkveni vrh postavil na dovolj jasno stališče: pravnomočna sodba Janši je nezakonita. Pa čeprav je pravna stroka razcepljena, vrhovno sodišče pa se o njej še ni izreklo.
Ko je škof Glavan odgovarjal na novinarska vprašanja, je sicer zastopal nasprotujoča si stališča. Dejal je, da je treba pravnomočne sodbe sodišča spoštovati, toda v isti sapi je poudaril, da je sodba »luknjičava« in da govori »o hudi krizi našega sodstva«. Pri tem se je skliceval na mnenja »najuglednejših« pravnikov – Petriča, Deisengerja, Zobca, Jerovška, Šturma in Krivica –, ki da so si edini v tem, da »sodba pušča vodo«. Zakaj glede na to, da sam ni strokovnjak za procesno pravo, verjame tem pravnikom, ne pa tistim, ki menijo nasprotno, med njimi sodnikom, ki so sodbo sprejeli, je povedal posredno. Ker je sodstvo del zarote. Dokaz za to, da gre za »montiran politični proces«, je po Glavanovem mnenju treba videti v tem, da se »afera Patria pojavi pred vsakimi volitvami, že od leta 2008, ko je obstajala 'nevarnost', da Janša, čigar vlada je zelo uspešno vodila Slovenijo, zmaga na volitvah«. Da bi lahko Janša vlado vodil iz zapora, je po škofovem mnenju »najbrž izključeno«, ob čemer je znova pristavil, da upa, da bo sodstvo dovolj »trezno«, da to ne bo potrebno. In če se izkaže, da bo sodba Janši obveljala in bo tako kot drugi evropski politiki moral zaporno kazen odsedeti? »To je le hipotetično vprašanje,« se je izvil škof Glavan. Poveden je bil tudi njegov odgovor na vprašanje, ali bi katoličani lahko volili Cerarjevo stranko, če bodo presodili, da je programsko skladna s cerkvenim družbenim naukom. »Lahko, če je kakšen prepričan o tem. Jaz nisem,« je dejal.
Agitiranje duhovnikov nevredno komentarja
Izjave in ravnanja najvišjih predstavnikov Cerkve sprožajo več vprašanj, med drugim, ali so v skladu z ustavnim načelom ločitve države in Cerkve in kaj pomeni za Cerkev, za vernike in za družbo, če duhovniki pozivajo k podpori določenim strankam. Včeraj se je, na primer, pokazalo, da omenjeno agitiranje zlatomašnika za Glavana ni kakšen posebno hud incident. »Mislim, da to ni vredno komentarja. To je osamljen primer, kar nekoliko neokusen,« je bil kratek.
Po besedah religiologa dr. Marjana Smrketa se vprašanje legalnosti in legitimnosti postavlja pri tistih pozivih k volilnemu vedenju, ki vsebujejo grožnjo. Izpostavil je poziv župnika iz Starega trga, ki je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami vernikom zagrozil, da bodo šli v pekel, če ne bodo volili desnice. Glede ločitve Cerkve od države in samega cerkvenega nauka pa Smrke meni: »Iz predvolilnih izkušenj v času tranzicije lahko povzamemo, da se Cerkev ne zna vzdržati dajanja političnih nasvetov. To pomeni, da cerkveni vrh politične avtonomije slovenskih katoličanov ne pripozna kot realnost.« Za Smrketa sta aktualni dve vprašanji: ali je takšno politično opredeljevanje dobro za Cerkev in ali je dobro za tiste, ki jim ta želi pomagati; ugled in zaupanje v Cerkev pri nas sta namreč v zadnjih štirih letih strmo padla. »Ne smemo pozabiti, da je brez vodstva, ker so vpleteni kršili tri zakonodaje: evropsko, slovensko in cerkveno. Tega verniki niso pozabili.«
SDS je za Cerkev zamenljiva
Dr. Srečo Dragoš, predavatelj na fakulteti za socialno delo, pa poudarja, da se katoliškemu kleru ustvarjanje političnih navezav z desnimi strankami vedno obrestuje (na primer v času denacionalizacije, pri pripravi zakona o verski svobodi...). Kler je po njegovih besedah zdaj v poziciji, ko se mu ni več treba ozirati na kritiko javnega mnenja niti na pomisleke svojih vernikov, saj je – predvsem glede političnih in drugih javnih vprašanj – že zdavnaj izgubil njihovo zaupanje. Nasprotno pa se po Dragoševih besedah političnim strankam izračun, da bi si s koketiranjem s klerom med katoličani zagotovile določen bazen volilnih glasov, ne izide. »Katoličani volijo celo paleto strank približno po enakem ključu, kot volijo vsi ostali državljani,« poudarja. Meni tudi, da ne gre naivno verjeti, da je katoliški kler fanatično zavezan Janševi SDS: »Tako se zdi, ker je SDS glavna na desnici. Če pa bi katera koli druga politična stranka, lahko tudi z levice, kleru ponudila materialne ugodnosti, bi se navezal nanjo.«
Po Dragoševem prepričanju je odgovornost v rokah političnih elit: »Če bi imela naša država izdelano strategijo oziroma jasno potegnjeno ločnico, kaj se v duhu ustavnega določila o ločitvi države in verskih skupnosti sme in kaj ne, bi se Katoliška cerkev na Slovenskem temu prilagodila.«