Sindikati so bili še oktobra zelo nezadovoljni z delom statuta SDH, ki ureja delovanje sicer še ne vzpostavljenega odbora pri SDH. Vseboval je namreč številne ovire, zaradi katerih bi bilo po njihovi oceni delovanje odbora praktično nemogoče. V domeni uprave je bilo denimo tudi sklicevanje odbora.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je za STA izpostavil, da je statut kazal na veliko nezaupanje vlade do odbora, zaradi česar so predlagali spremembe v smer krepitve vloge odbora, ki jim je vlada zdaj prisluhnila.
Odbor sicer po njegovih besedah še vedno ni bil konstituiran, vlada pa je sindikatom obljubila, da bo zaživel v prvih dneh januarja.
Prodaje ne bodo mogli preprečiti
Sindikati tudi s spremembami statuta v odboru ne bodo dobili moči, ki si jo želijo, to je, da bi lahko blokirali neko prodajo, bodo pa v postopke vključeni in bodo lahko veliko govorili in marsikaj zahtevali, je pojasnil Semolič.
V odboru bodo lahko razpravljali o vseh vprašanjih, predstavljali svoja mnenja, vezana na ekonomsko-socialni položaj zaposlenih, sodelovali pri odločitvah in informiranju, je nanizal. "Ne bi precenjeval dela tega odbora, a tudi za podcenjevati ga ni," je pristavil.
"Delo tega odbora je izjemno pomembno, kajti v tem trenutku se dogajajo veliki procesi, padajo tudi odločitve in mi želimo biti pri tem aktivni," je še dejal.
Kot je ponovil, bi radi preprečili "razprodajo" nekaterih sistemov, ki prinašajo velike dobičke v državni proračun. Pri vprašanju privatizacije pa jih najbolj skrbi, da bodo novi lastniki konkurenčnost in dobičkonosnost gradili na zniževanju stroškov dela.
Sindikati so zato že na novembrskem protestnem shodu pred poslopjem vlade zahtevali ustavitev izvajanja privatizacije podjetij z lani potrjenega seznama, dokler ne bo sprememb prevzemne zakonodaje in strategije upravljanja državnih naložb.
V primeru realizacije prodaj med drugim pričakujejo ustrezno informiranje delavcev, spoštovanje kolektivnih pogodb, ohranitev slovenščine kot uradnega jezika, predvsem pa dolgoročno zagotovitev delovnih mest.
Semolič je poudaril, da bodo pri teh zahtevah vztrajali.
Glede strategije upravljanja državnih naložb, ki naj bi bila javnosti predstavljena januarja, je ocenil, da je nujna, da pa njena vsebina ne sme biti oblikovna zgolj pod vplivom Bruslja, temveč tudi v soglasju z drugimi deležniki. "Strategija ne bo rešila problemov sama po sebi, bistvo je, kakšna bo, ali bo nastala v širšem konsenzu zainteresiranih," je prepričan.
Ob tem je izrazil obžalovanje, da so nekateri politiki pozabili, kaj so v zvezi s privatizacijo obljubljali pred volitvami. Obregnil se je ob premiera Mira Cerarja, ki nadaljevanje nekaterih postopkov opravičuje z argumentom, da Slovenija ne sme izgubiti verodostojnosti v tujini. S tem izgublja verodostojnost v očeh volivcev, je menil.
Semolič je napovedal še, da bodo budno spremljali potek privatizacije in se, če bo treba, odzvali.
