Sevanje pod dovoljeno mejo, delovnik pa skrajšan

Izogibanje odgovornosti?

Na OI so na osnovi podatkov uprave za varstvo pred sevanjem ministrstvo za zdravje in delo že pred tedni pozvali k prevetritvi zgodovinskih ugodnosti, a za zdaj kakšne posebne zavzetosti za iskanje rešitev ni opaziti. Z ministrstva za zdravje so sporočili, da delovna skupina pripravlja stališče do dodatkov za zaposlene v območjih sevanja. Kakšne dodatke zaradi sevanja naj bi pri tem preverjali, ni povsem jasno, saj so bili v zadnjih letih s spremembami v plačnem sistemu bolj ali manj že odpravljeni. Ali bodo pod drobnogled vzeli tudi skrajšane delovnike in podaljšane dopuste, ki so za bolnišnice resnična težava, še ne želijo razkriti, prav tako ne članov omenjene skupine. Na ministrstvu za delo pa ugotavljajo, da je za ta vprašanja pristojno predvsem ministrstvo za zdravje.

Žgajnar se boji, da takšen odziv pelje v slepo ulico: »Bistvo težav niso morebitni dodatki, ampak to, da ljudje za polno plačo delajo manj od kolegov. V enem letu gre za okoli 250 ur razlike. To pomeni tudi, da mora imeti bolnišnica več zaposlenih, da lahko opravi isto delo. Vsa država govori o strukturnih spremembah, da bomo lahko konkurenčni v svetu, a očitno ne moremo narediti niti minimalnega koraka. Nikogar ne bi odpustili, vsi bi imeli enako plačo, le delati bi morali toliko časa kot drugi. Dvomim, da je ogroženost zaradi sevanja v Sloveniji kaj drugačna kot v Avstriji, Italiji in preostalih državah, kjer takšnih pravic ne poznajo.« Možnost sprememb sistemizacije delovnih mest, ki jo je omenjal notranji minister Gregor Virant, so že preverili, a so ugotovili, da ni izvedljiva. Možni rešitvi sta po Žgajnarjevih besedah tako le dve, obe pa zahtevata ukrepanje na vladni oz. državni ravni. Ena je odpiranje kolektivne pogodbe za zdravstveno dejavnost, kar terja pogajanja, druga pa sprejem nekakšnega interventnega zakona, ki bi spremenil kolektivno pogodbo.

Poleg izgube delovnih ur pa osrednjo ustanovo za zdravljenje raka teži še plačevanje dodatnih prispevkov za zaposlene, ki delajo v območju sevanja. Bolnišnica letno na račun zgodovinskih pravic in obveznosti tako izgubi okoli 1,5 milijona evrov. »S tem bi lahko kupili CT-aparat ali dva, na dve leti pa morda tudi nov linearni pospeševalnik,« je ponazoril Žgajnar.

Tudi do 15 ur popoldanskega dela na teden

Čeprav so v matični ustanovi za skrajšani delovnik zaposleni plačani, kot bi delali poln delovni čas, pa nekateri med njimi popoldne delajo tudi drugje. Na Onkološkem inštitutu imajo soglasje za delo pri drugih delodajalcih radiološki inženirji Roman Ljubijankić, Primož Bradač in Matjaž Jeraj (v prvih dveh primerih za rentgensko slikanje prsnih organov, v drugem pa za slikanje domačih živali). Veljavno soglasje za pogodbeno delo v ambulanti za bolezni dojk v ljubljanskem zdravstvenem domu ima zdravnica Tanja Marinko (v tem primeru ne gre za delo v območju sevanja, so poudarili na inštitutu), zdravnik Mihael Čavlek pa za dopolnilno delo v sosednjem UKC Ljubljana. Na Onkološkem inštitutu pojasnjujejo še, da ni omejitev, koliko dodatnih ur dela smejo ti zaposleni opraviti pri drugih delodajalcih.

V UKC Ljubljana ima soglasje za delo pri drugem delodajalcu 24 zdravnikov, ki imajo zaradi sevanja krajši delovni čas. Pri vseh teh zaposlenih soglasje sicer določa, da ne smejo delati v območju sevanja, kot smo že poročali, pa tega v praksi ne preverjajo. Pri tem 13 zaposlenih opravlja popoldansko delo na dveh mestih zunaj matične bolnišnice. Urnik, ki je v matični bolnišnici zaradi varstva pred sevanjem omejen na 40 ur tedensko, se lahko tako močno podaljša. Miran Jeromel sme na primer opraviti do največ 15 »zunanjih« ur tedensko (v medvoškem zdravstvenem domu in RCD, d. o. o.), do osem ur smeta dodatno delati Matej Vrabec (pri zasebniku Ultraspin in v novomeški splošni bolnišnici) in Dubravka Bračika Vidmar (pri zasebniku Femina in v Železničarskem zdravstvenem domu), do sedem ur tedensko pa lahko zunaj UKC delata Tomaž Ključevšek (pri MC Medicor in v izolski bolnišnici) ter Mojca Tomažič (v zdravstvenih domovih v Ivančni Gorici in Grosupljem). Z izjemo Tomažičeve, ki je zaposlena na tamkajšnji Pediatrični kliniki, vsi našteti zdravniki prihajajo s Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana.

Praksa pa je v bolnišnicah očitno zelo različna. V UKC Maribor ima soglasje za popoldansko delo pri drugih delodajalcih le šest zdravnikov, in to le za delo v drugih javnih zavodih. Za dva »zunanja« zavoda, ljubljanski Onkološki inštitut in v mariborskem zdravstvenem domu, dela le tamkajšnji zdravnik Tomaž Frangež (do 12 ur tedensko), pri tem pa gre v veliki meri za odčitavanje izvidov za državni program zgodnjega odkrivanja raka dojk Dora.

Sevalci proti pavšalnim ocenam

Predsednik Sindikata sevalcev Slovenije Gregor Novak se strinja, da dodatno popoldansko delo pri drugih delodajalcih pri sevanju izpostavljenih zaposlenih ni primerno, prav tako pa je težava v ogromni količini nadur. Čeprav naj te ne bi presegle 20 ur mesečno, jih je lahko pri posamezniku tudi po 50 ali 60, kar vodi v izčrpanost, je opozoril. Ob tem pa svari pred pavšalnimi ocenami o zastarelih pravicah: »Najmanjšega odmerka, ki je za telo že škodljiv, se ne da zanesljivo določiti. V tujini skrajšanih delovnikov ne poznajo, večinoma tudi ne dodatnih dopustov pri sevanju. So pa zato ob izpostavljenosti sevanju omogočili boljše plačilo.«

Novaka čudi, da so skupini na ministrstvu za zdravje naložili pripravljanje stališč do dodatkov na račun sevanja, saj so bili ti ukinjeni že s plačno reformo leta 2008 (možni so le izjemoma). Od ministrstva pričakuje, da bo sindikat v prihodnje vključilo v pogovore, ki se dotikajo pravic sevalcev.