Podpredsednik vlade Dejan Židan je po včerajšnji seji vlade napovedal, da bo vlada uvedla »prave« davčne blagajne, ki bodo neposredno povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave (Furs). Po Židanovih besedah izjem ne bo, kar pomeni, da bodo morali davčne blagajne imeti vsi, ki poslujejo z gotovino, poleg gostincev in trgovcev na primer tudi odvetniki in zdravniki. Izjema bodo le posamezniki, ki račune izdajajo denimo le dvakrat ali trikrat na leto.
Finančno ministrstvo bo po Židanovih besedah operativni načrt uvedbe davčnih blagajn predstavilo januarja, vključeval pa bo tudi način povračila za tiste, ki bodo prek davčnih olajšav investirali v novo opremo. Novela zakona naj bi bila sprejeta v prvih treh mesecih prihodnjega leta, sledilo bi prehodno obdobje, davčne blagajne pa bi polno zaživele s 1. septembrom.
V zvezi s tem je tudi predlog novele zakona o davčnem postopku, ki za 1. februar predvideva ukinitev nesledljivih klasičnih paragonskih blokov. Zavezanci, ki računov ne bodo izdajali prek elektronskih naprav, bodo morali po novem uporabljati vezano knjigo računov s potrdilom Fursa.
Zgled je Hrvaška
Računalniška podjetja uvedbo davčnih blagajn močno podpirajo, saj menijo, da sedanji sistem fotografiranja računov in prepoved njihovega popravljanja ne učinkuje. »Ta sistem pušča na vseh mestih,« nam je že ob napovedi uvedbe davčnih blagajn dejal direktor podjetja Microgramm Samo Hrvatin, z njim pa se strinja tudi glavna tržna inšpektorica in velika zagovornica takšnih blagajn Andrejka Grlić.
Davčne blagajne, ki so jih lani uvedli na Hrvaškem, so, kot je znano, dosegle izjemne rezultate. Hrvati so lani, v prvem letu po uvedbi davčnih blagajn, prijavili za 18 odstotkov ali dobro milijardo evrov več prihodkov iz gotovinskega poslovanja kot v letu 2012. Trend se nadaljuje tudi letos, hrvaško finančno ministrstvo pa načrtuje, da se bo zaradi davčnih blagajn do konca leta 2015 v državno blagajno nateklo še približno 325 milijonov evrov.
Ocene morebitnega finančnega izkupička v Sloveniji se sicer močno razlikujejo. Medtem ko je ob prvem poskusu uvedbe davčnih blagajn tedanja vlada pričakovala okoli 21 milijonov evrov dodatnega izkupička na leto, so sindikati optimistično napovedali kar 380 milijonov evrov. Ocene ekonomistov se, predvsem zaradi manjšega deleža turizma v BDP kot na Hrvaškem, pa tudi ostrejšega nadzora v zadnjem letu in pol, vrtijo med 60 in 100 milijonov evrov.
Obrtniki znova proti uvedbi davčnih blagajn
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so uvedbi davčnih blagajn nasprotovali že ob prvem poskusu njihove uvedbe v letu 2012, so včeraj znova opozorili, da ne bodo rešile problema sive ekonomije. Največji problem na tem področju niso legalni subjekti, ki pošteno plačujejo davke, temveč šušmarji, za katere so kazni še vedno prenizke in ki davčnih blagajn sploh ne bodo uporabljali, pravijo na OZS. Po njihovem prepričanju se je sedanji ukrep prepovedi brisanja in spreminjanja računov, ki ga uporabljajo od julija lani, izkazal za dovolj učinkovit ukrep. Če davčne blagajne bodo, poudarjajo, pa mora stroške uvedbe nositi država.
Obrtniki menijo, da so glavni problem previsoke davčne stopnje. Da bi bilo treba obenem z uvedbo davčnih blagajn znižati davčne stopnje, kot so storili Hrvati, menijo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Menijo, da gre za novo vladno izčrpavanje gospodarstva, tokrat pod krinko boja za pravno državo. Ob tem so spomnili, da se je minister Židan skoraj dve leti upiral uvedbi takšnih blagajn.
Do davčnih blagajn je skeptičen tudi davčni svetovalec Darko Končan, ki meni, da je predvsem potrebna sprememba davčne kulture. »Če se prodajalec in kupec zmenita brez računa, tudi davčne blagajne ne morejo pomagati,« pravi.
