Kot je po seji povedal predsednik odbora Jožef Horvat, so na seji vlado opozorili, naj čim prej v skladu z resolucijo VS ZN 2178 preveri našo zakonodajo in jo ustrezno prilagodi, tako da bo mogoče prijeti tuje bojevnike. Po njegovi oceni gre namreč pri vprašanju organizacije Islamska država za zaskrbljujoče razmere, ker se džihadisti z evropskimi potnimi listi »sprehajajo po Evropi, tudi Sloveniji«.
Preprečevanje novačenja borcev
Minister Erjavec je po seji povedal, da je člane odbora seznanil, da je slovenska zakonodaja že pripravljena v smeri, kot jo vzpodbuja omenjena resolucija VS ZN, da pa pristojna ministrstva zakonodajo že preučujejo, če je ustrezna, zlasti kar zadeva problem sankcioniranja in preprečevanja novačenja borcev in njihovega prehoda prek slovenskega ozemlja. Druge zadeve, npr. glede financiranja terorizma, pa so v zakonodaji že ustrezno urejene, je dejal.
Odbor je tudi seznanil z zapletom glede uvrstitve Slovenije na ameriški seznam koalicije držav v boju proti Islamski državi, pri čemer jim je pojasnil, »da to izhaja iz zavezanosti Slovenije v boju proti terorizmu«.
Horvat pa je napovedal, da bodo glede vprašanja IS na eno od naslednjih sej odbora povabili tudi slovensko obveščevalno in varnostno agencijo.
Preskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji ni ogrožena
Erjavec je odbor seznanil tudi z razmerami v Ukrajini po sklenitvi premirja 5. septembra in s sklepi nedavnega Sveta za zunanje zadeve v Luksemburgu. Med drugim jih je seznanil, da bo Svet do konca leta pripravil analizo učinkov gospodarskih sankcij proti Rusiji, pa tudi predloge, kako naprej glede sankcij, saj se drugi paket sankcij izteče marca, tretji pa avgusta. Zagotovil pa jim je, da preskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji ni ogrožena.
Seznanil jih je tudi, da so zunanji ministri članic EU glede parlamentarnih volitev v Ukrajini 26. oktobra dali zelo jasno vedeti, da EU volitev v Ukrajini ne bo priznala, če ne bodo izvedene v skladu z ukrajinskimi zakoni, ustavo in mednarodnimi demokratičnimi standardi. Izpostavili so tudi, da morebitnih vzporednih volitev v Donecku in Lugansku ali Krimu ne bodo priznali.
Na novinarsko vprašanje glede stališča Slovenije do ukrajinske krize je ponovil, da Slovenija zagovarja ozemeljsko celovitost Ukrajine in dogovor med separatisti in ukrajinsko vlado. Meni tudi, da morajo volitve potekati v skladu z ukrajinsko ustavo in zakoni ter da se mora nadaljevati mirovni proces, tudi kar zadeva nadzor meje. Pri tem je pozdravil nedavni umik ruskih vojakov z meje. Treba pa je tudi zagotoviti, da bo ne glede na močno gospodarsko, socialno in finančno krizo, Ukrajina izvedla vse potrebne reforme, je dejal. Ocenil je, da korak k temu prispeva tudi podpisani pridružitveni in prostotrgovinski sporazum z EU.
Do rešitve težav v Ukrajini le s političnim dialogom
Slovenija tudi upa, da bo nedavno srečanje ruskega in ukrajinskega predsednika Vladimirja Putina in Petra Porošenka v Milanu v prihodnjih dneh ali tednih prineslo konkretne rezultate. Pozitivno sporočilo srečanje pa je, da se bodo tovrstna srečanja nadaljevala, saj Erjavec meni, da je do rešitve ukrajinske krize mogoče priti samo s političnim dialogom na najvišji ravni ter s pomočjo ZDA, EU in Rusije.
Horvat je še izrazil zadovoljstvo s pojasnili ministrov na seji in napovedal, da bodo nadaljevali »ta tempo sodelovanja med vlado in DZ« glede svetovnih žarišč, ki ogrožajo svetovni mir.
Pri tem je izpostavil pomen spremljanja razmer v Ukrajini, ki je »naša druga sosednja država«. Kot je dejal, so zaskrbljeni zaradi notranjepolitičnih razmer v Ukrajini, kjer v nedeljo parlamentarne volitve ne bodo potekale v 12 od skupno 32 volilnih okrožij, na Krimu. To pomeni, da Krim ne bo imel predstavnikov v ukrajinskem parlamentu, kar je zelo resno vprašanje, je dejal.
Zagovarjamo ozemeljsko celovitost Ukrajine
Izpostavil je, da Slovenija zagovarja ozemeljsko celovitost Ukrajine in da je priključitev Krima Rusiji nedopustna. »Lahko se samo vprašamo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti na globalni ravni, če bi sedaj na ta problem pozabili in bi Krim postal tudi de iure ruski«. Lahko se zgodi, da bo do tovrstne prakse prišlo še kje drugje, kar pa bi bilo zelo nevarno, je še opozoril.
Na seji odbora je sicer predlagal sprejetje sklepa, da bi zunanji minister po sejah Sveta za zunanje zadeve ustno poročal na OZP, morda tudi na odboru za zadeve EU, saj ta odbora skupaj sprejemata stališča, ki jih nato slovenska delegacija na Svetu za zunanje zadeve tudi zastopa. Interesa za sprejem sklepa pa ni bilo, zato ga je umaknil, je pa napovedal, da bo pri tem vztrajal, ko bo prišlo do noveliranja zakona o sodelovanju med vlado in DZ v zadevah EU.
Člani odbora so sicer na koncu sprejeli samo sklep, da so se seznanili z razmerami v Ukrajini in delovanjem skrajne organizacije Islamska država.