Kot je v izjavi za medije pojasnil zunanji minister in predsednik DeSUS, so v koalicijski pogodbi zelo jasno zapisali, da se bodo pokojnine v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti usklajevale. »O tem danes nismo nič slišali, čeprav je bilo na koalicijskem sestanku včeraj dogovorjeno, da se bosta predsednik vlade oziroma minister za finance v svojem nagovoru tudi opredelila do tega vprašanja,« je dejal.
»Pričakujem, da danes nekdo pride v državni zbor in pove, kaj se bo zgodilo v primeru, da bo statistični urad ugotovil, da je bila gospodarska rast v letu 2014 višja kot 2,5-odstotna,« je bil jasen Erjavec. Na vprašanje, ali rebalansa ne bodo podprli, če se to ne bo zgodilo, je odgovoril, da zelo težko glasujejo za nekaj, kar ni v skladu s koalicijsko pogodbo.
Reciklaža varčevalnega proračuna prejšnje vlade
Poslanci ZL rebalansa ne bodo podprli, ker v njem ni pravične davčne reforme ter ni socialno in razvojno naravnan. »Vlada Mira Cerarja nam v teh časih ponuja reciklažo varčevalnega proračuna prejšnje vlade, a danes so okoliščine bistveno drugačne,« je bil kritičen Luka Mesec (ZL), ki je prepričan, da ni nobenega izgovora več za vztrajanje pri varčevalnem proračunu.
Za poslansko skupino SDS je predstavljeni rebalans veliko razočaranje. »Pričakovali smo bistveno več,« je dejal Marko Pogačnik (SDS), ki v dokumentu ne najde niti enega ukrepa, ki bi pripomogel k izboljšanju gospodarskega položaja. »Iz rebalansa je jasno razvidno, da bo tudi ta vlada nadaljevala politiko svojih predhodnic, to je zadolževanje in nove davčne obremenitve,« je dejal.
V SDS so tudi prepričani, da vlada v rebalansu ni realno ocenila niti prihodkov niti odhodkov državne blagajne. Od dohodnine denimo pričakuje kar 120 milijonov evrov več, se je začudil Pogačnik. Zaradi povečanja prilivov od trošarin za 50 milijonov evrov se je zbal, da bo vlada dodatno obremenjevala državljane, ob povečani postavki prihodkov od dividend pa vprašal, katera državna podjetja bodo talci državnega proračuna. »Rebalans bi lahko poimenovali gasilska akcija vlade Mira Cerarja,« je povzel poslanec SDS.
Investicijsko naravnan rebalans
Rebalansa prav tako ne bodo podprli v NSi. Predlog ni razvojno naravnan in za spodbujanje gospodarstva ne namenja ustreznih sredstev, je pojasnil Jožef Horvat (NSi). V ZaAB so nad rebalansom razočarani in zaskrbljeni. Odhodki se povečujejo, a kljub temu ni zagotovljenih dovolj sredstev za vse zakonske obveznosti, je pojasnila Alenka Bratušek (ZaAB).
V DeSUS so zadovoljni, da je rebalans zelo investicijsko naravnan. Ravno dobri gospodarski pogoji so temelj za izplačevanje vseh vrst pravic, je dejal Uroš Prikl (DeSUS), ki zaradi obljube predsednika vlade Mira Cerarja, da bi se lahko pokojnine v letu 2016 po dolgem času ponovno uskladile, gleda na obravnavani dokument z optimizmom. Zmeren optimizem preveva tudi poslance SD. »Prvič po nastopu javnofinančne krize imamo namreč oprijemljivo upanje, da se končuje obdobje nekega varčevalnega stampeda, vsiljenega s strani političnih elit,« je dejal Matjaž Han (SD).