Prenove mature, ki naj bi doletela maturante leta 2016, še nekaj časa ne bo. Potem ko so strokovnjaki pred letom in pol pripravili izhodišča, se o njih posvetovali z ravnatelji in profesorji ter napisali novelo zakona o maturi, ta do vlade in državnega zbora ni prišla, so nam povedali na ministrstvu za izobraževanje. A prenova naj bi razrešila marsikatero anomalijo sedanjega sistema: prinesla bi tri vrste mature namesto sedanje poklicne in splošne mature, spremenila naj bi se tudi pravila o nivojih opravljanja mature pri izbirnih predmetih. Predvsem gimnazijski profesorji in ravnatelji so spremembam naklonjeni, saj so odločno proti izenačevanju sedanje splošne in poklicne mature. Manj naklonjeni pa so jim v poklicnih šolah, saj se bojijo, da bi jim »odgnale« dijake. Sicer pa na strokovna nasprotovanja pripravljalci sprememb pod vodstvom predsednika državne maturitetne komisije dr. Blaža Zmazka niso naleteli.
Najbolj boleč žulj gimnazijcev, njihovih profesorjev in ravnateljev je približevanje splošne in poklicne mature. »Temu odločno nasprotujemo, saj se s tem razvrednotita celoten gimnazijski program in splošna matura,« pravi ravnatelj 3. gimnazije v Mariboru in predsednik Skupnosti gimnazij Slovenije Janez Pastar. Splošno maturo kandidati opravljajo iz petih predmetov, poklicno pa le iz štirih. Vendar pa poklicni maturanti lahko opravijo le še en izpit iz posameznega predmeta splošne mature in se tako kot gimnazijci lahko vpišejo na večino univerzitetnih študijskih programov. Da se po dveh različno zahtevnih poteh da priti do istega študija, se mnogim ravnateljem zdi sporno. Predvsem gimnazije zunaj univerzitetnih središč po njihovem mnenju izgubljajo svoje dijake, saj se ti raje odločijo za lažjo pot do želenega študija z vpisom v poklicno šolo.
Različne mature za različne stopnje študija
Zato so si snovalci maturitetnih sprememb zamislili tri vrste maturitetnih izpitov: maturo na splošni smeri naj bi opravljali gimnazijci in tisti, ki bodo končali maturitetni tečaj, maturo na strokovni smeri dijaki srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tisti s poklicnim tečajem ali mojstrskim izpitom. Novost pa bi bil maturitetni zaključni izpit s štirimi predmeti. Lahko bi ga delali vsi – tisti iz gimnazij in tisti iz strokovnih srednjih šol.
Maturitetni zaključni izpit bo za tiste, ki mature ne bodo opravljali ali opravili, pomenil formalni zaključek gimnazijskega ali srednjega strokovnega izobraževanja. Z njim bi se bilo mogoče vpisati na višjo šolo, z maturo strokovne smeri na visoke strokovne šole in izjemoma na univerzitetni študij na istem strokovnem področju.
Prezgodaj za življenjske odločitve
Delitvi na tri maturitetne oblike, s katerimi so tako ostro omejene možnosti za nadaljnjo študijsko pot dijakov, pa ostro nasprotujejo v preostalih srednjih šolah, pravi predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar. Zaprta vrata za študij bodo po njenem marsikaterega dijaka prepričala, da se bo namesto na poklicno šolo raje vpisal v gimnazijo. Opozarja pa tudi, da je pri 15 letih nepošteno od dijakov pričakovati, da se bodo odločali za vse življenje. »Marsikdo šele kasneje odkrije svoja zanimanja,« pravi.
Spremembe pa naj bi se dotaknile tudi več zahtevnostnih stopenj pri izbirnih predmetih na maturi – maturo na višjem nivoju je trenutno mogoče opravljati le pri matematiki in tujih jezikih (in zbrati do osem točk), ne pa tudi pri preostalih izbirnih predmetih, kot so biologija, kemija, fizika, zgodovina, geografija..., kjer je za najvišje izkazano znanje mogoče dobiti le pet točk. Do lani so imeli tako dijaki, ki so si za splošno maturo izbrali dva tuja jezika na višji zahtevnostni stopnji, možnost pridobiti večje skupno število točk na maturi kakor njihovi sošolci, ki so si izbrali predmete z drugih področij, zato so se pravila točkovanja nekoliko spremenila. Dijakom, ki izberejo dva tuja jezika na višji ravni zahtevnosti (enega obveznega in enega izbirnega), se od lanske mature dalje pri splošnem uspehu upošteva le boljša od obeh ocen po povišani ocenjevalni lestvici.