Pri Direkciji RS za ceste, ki upravlja 6000 kilometrov glavnih in državnih cest po vsej Sloveniji, so do sredine novembra porabili skupno nekaj več kot 120 milijonov evrov, kar je 50 milijonov manj kot v preteklem letu in več kot polovico manj kot pred petimi leti. Zato razen projektov, ki so se sofinancirali z evropskim denarjem, investicij v državno cestno omrežje letos ni bilo. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja so letos komaj ohranjali državne ceste kolikor toliko prevozne in varne.
Dodatne preglavice so direkciji za ceste letos povzročile naravne nesreče. Neposredno škodo zaradi žledoloma so ocenili na 8,7 milijona evrov, vendar ta predstavlja še najmanjšo težavo, opozarjajo pri upravljalcu državnih cest. Posredna škoda, povzročena zaradi velike prekomerne obremenitve s tovornimi vozili pri spravilu lesa po žledolomu, torej slabšanje stanja voznih površin in škoda zaradi prekomernih obremenitev voziščnih konstrukcij, je ocenjena na 18,9 milijona evrov, medtem ko bodo za ojačitve oziroma sanacijo objektov (mostov, prepustov, opornih in podpornih konstrukcij) potrebovali dodatnih 24,7 milijona evrov. »Ob tem je potrebna tudi celovita sanacija poškodovanih brežin, ki je ocenjena na 24,8 milijona evrov,« so pojasnili pri direkciji za ceste, ki so jim dodatnih pet milijonov evrov stroškov naplavile septembrske poplave. Računov za oktobrsko in novembrsko povodenj jim še ni uspelo sestaviti.
Vse upe polagajo v rebalans proračuna
A odgovorov, od kod se bo vzel ves ta denar in kako se bo ustavilo konstantno propadanje cestne infrastrukture, v katero se iz leta v leto vlaga manj – v dobrem stanju je po zadnjih ocenah le še vsaka peta cesta – ni od nikoder. Medtem ko je nedavni rebalans proračuna direkciji za ceste zgolj formaliziral prejem denarja, ki ji ga je z notranjo prerazporeditvijo po obrokih med letom odmerjalo ministrstvo za infrastrukturo, upravljalec državnih cest vse upe polaga v rebalans proračuna za prihodnje leto. Ta je trenutno – saj ni res, pa je! – še za 15 milijonov evrov nižji od lanskega, doslej daleč najnižjega.
Po navedbah direkcije za ceste bodo s 105 milijoni evrov v prihodnjem letu lahko opravljali le redno vzdrževanje in sofinancirali evropske projekte, ki jih v pretežni meri tako in tako pokriva Bruselj. »Za projekte s področja investicij v trenutno sprejetem proračunu 2015 sredstev ni na voljo. Kot smo že večkrat izpostavili, bi samo za zagotavljanje osnovne prometne varnosti in nemotene prevoznosti državnih cest v skladu z vsemi zakonskimi določili, predpisi in standardi, torej samo za izvajanje opravil, s katerimi bi ceste zavarovali pred nadaljnjim propadanjem, potrebovali 150 milijonov evrov na leto. Tega denarja pa za zdaj ni, a verjamemo, da bo anomalija z rebalansom proračuna 2015 odpravljena,« na direkciji za ceste sporočajo infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču.
Na ministrstvu prodajajo birokratsko meglo
Na pristojnem ministrstvu so z odgovori zelo skopi. Pravijo namreč, da je minister za infrastrukturo že napovedal, da si bo prizadeval zagotoviti dodatna sredstva za direkcijo za ceste v rebalansu proračuna 2015, »kajti vzdrževanje obstoječe infrastrukture je v tem trenutku nujno«. Koliko dodatnega denarja je v igri, ne povedo. Prav tako nam niso odgovorili, kako kanijo poskrbeti za sanacijo 17 premostitvenih objektov na državnih cestah, kjer so bile zaradi varnosti v začetku letošnjega leta uvedene omejitve za težke tovornjake.
Na vprašanje, ali bo ministrstvo zagotovilo denar za investicije, ki se na državnih cestah ne izvajajo že eno leto, in kakšne so sploh državne prioritete glede cestnega omrežja, ki ga upravlja direkcija za ceste, pa so se na ministrstvu za infrastrukturo zavili v birokratsko tančico megle: »Glede novih investicij bomo sledili strategiji razvoja prometne infrastrukture, ki v tem trenutku nastaja na ministrstvu in bo opredelila prioritetna vlaganja tudi na področju državne cestne infrastrukture.«