Desetega kongresa SD se je poleg gostov udeležilo 286 delegatov. Glasovnico za predsednika stranke jih je oddalo 268, veljavnih glasovnic pa je bilo 263. Židana je kot edinega kandidata za vodilno funkcijo v stranki podprlo 252 delegatov, 11 jih je bilo proti.
Država, ki bo dobra za vse ljudi
Židan je stranki sicer predsedoval že od odstopa Igorja Lukšiča tik po evropskih volitvah maja lani. Stranko je popeljal na predčasne državnozborske volitve, na katerih so dobili le šest poslanskih mest, zatem pa še na jesenske lokalne volitve, kjer so zabeležili ugodnejši izid.
V prvi izjavi po izvolitvi je Židan dejal, da si želijo državo, ki bo dobra za vse ljudi, ne le za elito. Vse stranke in druga gibanja pa vabijo, da se jim v tem programu pridružijo.
Cilj SD je, da rastejo, je poudaril. A si ne želijo eksplozivne rasti, pač pa vedno več članov in simpatizerjev, kar je trdna baza in stabilno volilno telo. Njihov racionalni cilj je, da do prihodnjih volitev v DZ ponovno dobijo deset poslancev.
Izvolili dva podpredsednika: Fajonovo in Vebra
Lukšič je že pred začetkom kongresa v izjavi za medije dejal, da je Židan že pokazal, da je lahko stranka z njim na čelu v dobrih rokah. Na vprašanje, kako bo sam še sodeloval v stranki, je odgovoril, da "po premisleku".
Mandat predsednika je Židan danes dobil za štiriletno obdobje oz. za čas do naslednjih parlamentarnih volitev. Po strankinem statutu se namreč volitve organov stranke na kongresu opravijo v šestih mesecih po volitvah v DZ. Tako velja tudi za druge vodstvene funkcije in organe stranke.
Če so imeli doslej štiri podpredsednike, so tokrat po novem statutu izvolili samo dva. Evropska poslanka Tanja Fajon je s 142 prejetimi glasovi v tekmi za podpredsedniško mesto premagala nekdanjo kolegico v Evropskem parlamentu Mojco Kleva Kekuš, ki jo je podprlo 133 delegatov. Velenjski župan in tudi dosedanji podpredsednik stranke Bojan Kontič je na glasovanju prejel 135 glasov in tako izgubil podpredsedniški dvoboj z obrambnim ministrom Jankom Vebrom, ki je prejel 141 glasov.
Tesen kontakt z občinstvom
Veber je po izvolitvi poudaril, da želi kot podpredsednik predvsem ohranjati zelo tesen kontakt z občinskimi in pokrajinskimi organizacijami. Tudi v vladi in parlamentu lahko jasneje predstavljajo stališče stranke, če sproti komunicirajo z ljudmi, je dejal.
Fajonova pa je izpostavila, da je socialna demokracija v Sloveniji in Evropi v stiski zaradi krize, nezaupanja ljudi, brezposelnosti, strahov, nacionalizmov in socializmov. Tako v evropskem parlamentu kot v Sloveniji si bo prizadevala delati za ljudi, da bi imeli vsi enake možnosti in dostojno življenje, je napovedala.
Židan je ob tesnih izidih podpredsedniških volitev poudaril, da so za ti mesti kandidirali izjemno močni kandidati, obenem pa izjavil, da bi stranka morda lahko razmislila tudi o tem, ali je bila odločitev, da zmanjša število podpredsednikov s štiri na dva, pravilna.
Dejan Levanič novi glavni tajnik
Z današnjim kongresom se po treh mandatih oz. skoraj desetih letih s funkcije glavnega tajnika SD poslavlja pomemben oblikovalec strankarske politike Uroš Jauševec. Za njegovega naslednika so delegati z 227 glasovi izvolili Dejana Levaniča, ki je močno premagal protikandidata Branka Verdeva. Levanič je že napovedal, da se bo po izvolitvi na to funkcijo najpozneje s 1. februarjem poslovil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Prav tako je napovedal sanacijo finančnega poslovanja stranke. Dolgove bodo odpravili korak za korakom, je dejal za STA. Poleg tega nameravajo okrepiti mrežo stranke po vsej Sloveniji, predvsem v urbanih središčih, in politiko stranke opredeliti bolj jasno.
To od njega pričakuje tudi Židan. Stranka ima od 600.000 do 700.000 evrov dolgov, a morajo biti po Židanovih besedah vzor na levici in te zadeve urediti. Predsednik SD še pričakuje, da bodo posodobili delovanje stranke - tako, da bo bolj slišan glas članov, pa tudi tako, da bo stranka lažje sprejemala ideje civilne družbe.
Boj proti populizmu novih levih strank
Židan si želi tudi več komunikacije s sorodnimi strankami v EU. Napovedal je, da se bodo v mesecu dni sestali na klavzuri, na kateri bodo jasno definirali nadaljnjo pot SD.
Na kongresu so nekateri poudarili tudi pomen boja proti populizmu novih levih strank, zlasti ZL, ki jo očitno vidijo kot največjo tekmico pri zagovarjanju nekaterih vsebinskih stališč. Gre predvsem za nasprotovanje razprodaji državnega premoženja, ki je bila do pojava ZL na zadnjih parlamentarnih volitvah ena ključnih tem SD.
Tako je bilo slišati tudi več pozivov proti privatizaciji in k jasnemu stališču stranke pri tej temi. Židan je v zvezi s tem dejal, da v SD ne pristajajo več na razpravo o razprodaji državnega premoženja, pristajajo pa na razpravo o strategiji upravljanja premoženja. Ob tem je zagotovil, da koalicija ni ogrožena, saj je to stališče skladno s koalicijsko pogodbo. »V državi smo z razprodajo končali,« je v izjavi za medije dejal predsednik SD.
Člani kongresa so izvolili tudi novo predsedstvo in nov nadzorni odbor, za predsednika nadzornega odbora so izbrali Jureta Megliča.