Pohod poteka po skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev, kar je tudi razlog, da je prireditev dobila ime Pot ob žici.
Poleg spomina na osvoboditev Ljubljane je prireditev že s prvo izvedbo želela spodbujati gibanje in zdrav način življenja, kar je njen glavni cilj tudi danes. Predvsem v zadnjem desetletju se število rekreativcev in rekreativk, ki se odločijo bodisi za pohod ali tek trojk, vsako leto povečuje.
Tridnevni dogodek tradicionalno odprejo otroci iz ljubljanskih vrtcev. V petek so na vrsti pohodi šolarjev iz osnovnih šol in dijakov srednjih šol, v soboto pa pot napolnijo ljubitelji pohodništva in tekači Teka trojk. Sobotni del pohoda je namenjen tako manj kot bolje pripravljenim pohodnikom, saj lahko traso izberejo v dolžini od treh do 35 kilometrov.
Tek trojk na 12,5 ali 29 kilometrov v članski in veteranski kategoriji ter na 3000 metrov za osnovne in srednje šole je edinstvena tekaška prireditev, kjer mora trojka ves čas teči skupaj, v cilju pa velja čas tistega, ki zadnji preteče ciljno črto. To je tudi rezultat, ki se upošteva kot rezultat trojke. S takšnim načinom tekmovanja želi organizator spodbujati tekače k medsebojni pomoči in solidarnosti, saj šteje čas, ki ga doseže najšibkejši člen trojke, zato mu morata morebiti bolje pripravljena člana ekipe pomagati, ga bodriti in motivirati.
Prireditev je od svojih začetkov po številu udeležencev beležila velika nihanja. Od začetka, ko število udeležencev še ni bilo visoko, se je v 70. in 80. letih povzpelo tudi na več kot 100.000. Večja padca števila udeležencev sta bila opazna v času nesreče v Černobilu, ko so odsvetovali zadrževanje zunaj, in po osamosvojitvi Slovenije. V tistem času je bilo nekaj poskusov ukinitve poti in prireditve, vendar se je ta obdržala. Prireditev vsako leto zaznamuje vse večje število tekačev na Teku trojk - ob lepem vremenu v treh dneh dogajanja pričakujemo več kot 30.000 udeležencev, so za STA zapisali izvajalci programa, Timing Ljubljana.
Za nekatere je Pot ob žici posebna strast. Eden takšnih je tudi Ljubljančan Tomaž Alauf, ki je zbiratelj ter preučevalec Pohoda po poteh partizanske Ljubljane, sedanjega Pohoda ob žici. Njegova bogata zbirka obsega več kot 2000 različnih predmetov: plakete, medalje, priponke, brošure, kartončke, štartne številke, srečke, fotografije, zastave in drugo.
Alauf med zanimivostmi omenja, da so leta 1958 prvič uvedli streljanje na tarče med tekom, vendar se zadeva ni obnesla. Včasih so tekli tudi štafete, v okviru pohoda je bil organiziran mednarodni kolesarski kriterij po ljubljanskih ulicah.
Tako tekov kot pohoda se še vedno udeležujejo starejši, katerim spomin sega vse do začetkov prireditve. To pogosto izkoristijo mlajši, ki se z njimi zapletejo v pogovore, malo postojijo ter pozabijo na čas in rezultat, ki nikoli nista bili vodili prireditve.