Tudi na Hrvaškem marsikdo avto parkira tam, kjer ne bi smel, in ga doleti kazen. Če se v bližini napačno parkiranega avtomobila smuka redar ali policist, lahko denarnica hipoma postane lažja za kakšen evro ali več. Drugače je, če teh uniformiranih oseb ni na vidiku in voznika počaka samo za brisalec prednje šipe zataknjen plačilni nalog.
O tem, kako ravnati v takem primeru, obstaja več teorij, o katerih radi modrujejo tisti, ki so se s podobnimi dogodivščinami že srečali. Med njimi so takšni, ki zatrjujejo, da pristojni hrvaški organi tujcu, ki državo zapusti, ne da bi pred tem poravnal račun za napačno parkiranje ali kakšen drug prometni prekršek, ne morejo nič, ter takšni, ki menijo, da s hrvaškimi oblastmi ne gre zobati češenj, in pravijo, da je kazen najbolje plačati takoj.
V publikaciji slovenske avtomobilistične organizacije smo lahko prebrali, da tudi naši pravni strokovnjaki priporočajo takojšnje plačilo globe, ker se je le tako mogoče izogniti dodatnim stroškom, poleg tega pa prekrškarji ob srečanju s policisti lahko uveljavijo tudi pri nas že udomačeno »polovičko«, ki so jo hrvaške oblasti uvedle 1. julija lani. V nasprotju z nami plačilo polovičnega zneska pri njih velja le ob takojšnjem plačilu, medtem ko ob odlogu do 8 dni zahtevajo poravnavo dveh tretjin izrečene globe. Naši pravni svetovalci priporočajo, naj vozniki pred plačilom globe pozorno preberejo vsebino plačilnega naloga, tudi drobni tisk, saj se v njem lahko skriva tudi kakšna napaka ali površnost, zaradi katere je globa lahko tudi neizterljiva ali celo brezpredmetna.
Enostavna pot doidentitete tujca
Kako je s tistimi, ki se naredijo francoza in Hrvaško zapustijo, ne da bi prekršek poravnali? Pred vstopom Hrvaške v EU se je takšno pišmeuharstvo marsikomu splačalo, saj o kakšni naknadni izterjavi ni bilo ne duha ne sluha, pa tudi vrnitev na »kraj zločina« ni nikomur povzročala težav, saj hrvaški mejni organi v svojem nadzornem sistemu niso imeli zajetih podatkov o kršiteljih mestnih uredb o parkirnem redu.
Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je tudi na tem področju marsikaj drugače. Tudi za našo sosedo velja julija 2011 sprejeta evropska direktiva, ki omogoča čezmejno kaznovanje za prometne prekrške.
Evropska direktiva omogoča čezmejno kaznovanje za prometne prekrške, kot so prekoračitev hitrosti, neupoštevanje luči na semaforjih, neuporaba varnostnega pasu, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neuporaba varnostnih čelad, nedovoljena vožnja po odstavnem pasu in nedovoljena uporaba mobilnih telefonov med vožnjo. Ker omenjena direktiva napačnega parkiranja ne zajema, se zdi, da glede tega zeva pravna praznina, vendar ta ni tako globoka. Po omenjeni direktivi je Slovenija hrvaškim organom na njihovo zahtevo dolžna posredovati podatke o lastniku napačno parkiranega avtomobila.
Zaradi tega se od lani vse več Slovencev jezi nad prejetimi kuvertami, v katerih jih slovenski (!) odvetniki opozarjajo, da so jim v določenem roku dolžni nakazati stroške globe za napačno parkiranje v hrvaških mestih skupaj s pripisano odvetniško tarifo, ki praviloma ni nižja od 50 evrov. Odvetniki tudi ne pozabijo pripisati, da prejemnike v primeru neodziva čaka sodna izterjava.
Mednarodna mreža odvetnikov izterjevalcev
Vstop Hrvaške v EU nekaterim našim odvetnikom torej predstavlja novo tržno nišo, s pomočjo katere lahko brez prevelikega naprezanja pridejo do lepega (dodatnega) zaslužka. Kar nekaj hrvaških javnih in zasebnih parkirnih podjetij je v vrstah slovenskih odvetnikov na tak način našlo zanesljive poslovne partnerje, poslovna korist pa je obojestranska.
Po podatkih Večernjega lista so tuji državljani v letu 2012 samo zagrebškemu parkirnemu podjetju dolgovali 4,3 milijona kun, kar znaša nekaj več kot 560.000 evrov. Rekorder je lastnik avtomobila s slovenskimi registrskimi oznakami, ki so mu redarji lani na šipo nalepili kar 609 plačilnih nalogov, poravnal pa ni niti enega. Tako je njegov dolg znašal nekaj več kot 7200 evrov, avtomobila pa mu po veljavni zakonodaji ne morejo zapleniti ali odpeljati s pajkom, saj parkira na za to predpisanem mestu in torej ne ovira prometa. Robertino Ojdenić iz Zagrebparkinga nam je zaupal, da bodo zdaj, ko so tudi sami člani EU, v najkrajšem času našli rešitve, kako stopiti na prste takšnim, kot je omenjeni slovenski voznik.
Z neplačevanjem glob za napačno parkiranje se srečujejo tudi v Istri in Dalmaciji, kjer so vstop Hrvaške v Evropsko unijo sprejeli z velikimi pričakovanji. Po podatkih Glasa Istre so rekorderji po znesku neplačanih parkirnin v Istri Italijani in Nemci, vendar tudi Slovenci z 2431 izpisanimi plačilnimi nalogi v zadnjih dveh letih ne zaostajajo veliko. Od začetka leta 2012 do konca letošnjega junija kazni za napačno parkiranje na območju, za katero skrbi podjetje Pula parking, ni poravnalo kar 11.721 lastnikov avtomobilov z registrskimi oznakami Italije, Nemčije in Slovenije. Omenjeno podjetje pri izterjavi glob zastopata puljska odvetniška hiša Shain Pecheco Vinković in Marko Kuzmanović, ki je v preteklih letih uspela razviti mrežo odvetniških pisarn v tujih državah, s pomočjo in v imenu katerih prekrškarjem pošiljajo plačilne naloge. Eden od njih je tudi koprski odvetnik Matej Domjo, ki ponuja storitve tudi Liburnija parkingu iz Opatije.
Po besedah Sanele Gogalić Jurčić iz omenjenega opatijskega podjetja so s sodelovanjem zadovoljni (poleg Domja imajo pogodbo sklenjeno še z ljubljansko odvetniško hišo Platovšek, d.o.o.). »Poravnava plačilnih nalogov poteka dobro, kršitelji v glavnem plačajo v zahtevanem roku in v nobenem primeru ne gre za primere, starejše od treh let, kolikor znaša doba zastaranja,« nam je zaupala Gogalić-Jurčićeva.
Ko se zadeve zapletejo...
Seveda pa ni vedno tako lepo in gladko, kot navajajo nekateri naši dopustniki na Hrvaškem. Ljubljančan Franci Mikec nas je opozoril na svoj primer iz julija 2011, ko je v Pulju na parkomatu plačal štiri ure parkiranja (za več ni imel drobiža), vendar se je z družino pri ogledu mesta nekoliko preveč zadržal in se vrnil k avtomobilu pol ure po izteku plačanega časa. Nič hudega sluteč, ko je na dogodek že pozabil, je bil aprila lani nemalo presenečen, ko ga je koprski odvetnik Janez Starman pozval k plačilu celodnevnega parkirnega listka v višini 13 evrov, kateremu je dodal 50 evrov odvetniških stroškov. Mikec se je odzval s pisnim ugovorom, vendar odgovora ni dobil. Letos maja je prejel do besede enak poziv za plačilo globe, vendar tokrat od že omenjenega odvetnika Mateja Domja. »Povsem mimo zdravega razuma se mi zdi, da nekdo od mene po treh letih terja plačilo celodnevnega parkirnega listka, če je bilo s pravilno odloženega parkirnega listka razvidno, da smo zamudili le pol ure,« pravi Mikec, ki potihem upa, da so takšna posredovanja slovenskih odvetnikov kot v njegovem primeru navaden blef. Poleg tega verjame, da za izterjavo v njegovem primeru ne obstajajo niti pravna sredstva, saj Hrvaška leta 2011 še ni bila članica Evropske unije in naj torej ne bi imela pravice od slovenskih organov zahtevati osebnih podatkov o prekrškarjih.
Ali se bo odvetnik Domjo vendarle odločil za izterjavo prek pristojnega okrajnega sodišča v Celju, ne vemo, ker se na naše klice ne oglaša. Mikec sicer verjame, da bo v tem skrajnem primeru sodišču imel priložnost predstaviti svojo plat medalje in da bo oproščen plačila, vendar se, kot kaže, pri tem ne bo mogel sklicevati na dejstvo, da gre za dogodek iz časa pred vstopom Hrvaške v EU. Predsednik celjskega okrajnega sodišča Darko Belak nam je pojasnil, da sodišče pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo res ni imelo pravne podlage za odločanje o priznanju in izvršitvi, po njenem vstopu pa jo ima, in to ne glede na to, ali je bil prekršek storjen pred 1. julijem 2013. Sodišče pri tem pazi zgolj na z našim prekrškovnim zakonom opredeljeno dobo relativnega in absolutnega zastaranja, to je dve oziroma štiri leta od pravnomočnosti odločbe.
