»Prihajamo iz nemškega Münchna, kjer po moji oceni živi okoli 3000 Slovenk in Slovencev, v našem društvu jih je okoli 200, mnogi se ukvarjamo s plesom. Tudi moja mala hči Vanesa že pleše, sama pa sem tudi že rojena v Nemčiji. Taka srečanja nam veliko pomenijo, veseli smo spoznavanja novih ljudi in radi pokažemo, kaj znamo,« je dejala Danijela Zver, devet parov plesalcev skupine Lipa pa se je zavrtelo, da je bilo veselje gledati. Druženje ob plesu je zanje sprostitev, obisk Slovenije pa vedno prijeten dogodek.
Na škofjeloški avtobusni postaji se je ustavil mali avtobus bosanske registracije. Iz njega so se vsuli mladi in stari, ki v Bosni delujejo v okviru slovenske skupnosti Jožef Špringer. Njihova pot v tujino je povezana z nastankom slovenske države, povezali so se leta 1992 in redno prihajajo v Slovenijo: »Gre za kakih šest, sedem družin, ki so iz različnih razlogov našle svoje domove v Kaknju, od koder smo se pripeljali v Škofjo Loko. Domovino Slovenijo ohranjamo na različne načine, stalni so tečaji slovenskega jezika,« je pripovedoval Franc Kmetec in se skupaj z drugimi pomešal med množico na osrednjem škofjeloškem trgu, kjer so odmevali veseli zvoki, na stojnicah pa je prevladovala domača obrt in tudi za pod zob se je kaj našlo.
Med tistimi, ki so dolga leta živeli v tujini, je tudi Toni Markočič. Z bratom in prijateljem je prišel v Škofjo Loko, slovenski jezik pa je med več kot pol stoletja dolgim bivanjem v Avstraliji ohranil odlično. Delal je kot varilec, korenine pa pognal v Wollongongu, a silno rad se je vedno vračal tudi v vas Krasno v Goriških brdih: »Vesel sem takih srečanj, imamo biti na kaj ponosni. Slovencem velikokrat manjka zaupanja vase, samozavesti, ker smo ogromno ustvarili. Imamo lastno državo in tega se premalo zavedamo in resnično preveč samo kritiziramo. To opazimo tisti, ki smo v tujini doživeli marsikaj in smo izredno ponosni na našo Slovenijo!« je dejal 82-letni avstralski Slovenec, in skupaj smo ugotovili, da naj optimizem med Slovenci ostane.
Iz Porabja so prišle pevke, ki na Madžarskem skrbijo za ohranjanje slovenske pesmi, in Magda Barlakovič iz Števanovcev nam je povedala, da dejansko meje ni več, a je še kako pomembno, da devet žensk najde čas in interes za druženje ob lepi pesmi. Takih in podobnih prizadevanj je bilo zaznati v Škofji Loki res veliko. Mesto je v varno gnezdo sprejelo lastovke z vsega sveta, ki se vedno rade vračajo domov. Kako lepo, da je dom ostal in jih rad sprejme.