Ni res, da je ljubljanska univerza (UL) zamolčala za »nekaj milijonov evrov« naložb v vrednostne papirje, kot trdijo v kabinetu premierke Bratuškove, sta včeraj družno zagotovila rektor UL Ivan Svetlik in njegova pomočnica za finančno področje Mihaela Bauman Podojsteršek. Univerza in njene članice imajo v vrednostnih papirjih naloženih le še 1,5 milijona evrov, sta povedala. V 90. letih so univerze lahko zasluženi denar vložile v vrednostne papirje, »a ta denar kopni«.
Rektor Svetlik je sicer priznal, da UL razpolaga z »nekaj milijoni evrov« likvidnostnih sredstev, toda ta denar je »vnaprej razporejen, vse postavke so zakonite«. Tisti, ki Univerzi očitajo, da sedi na milijonih, po njegovem ne razumejo, kako deluje. »Sodelovanje na evropskih razpisih za raziskovalna sredstva ni mogoče brez lastnih sredstev. Ker dobivamo le še kakšnih 30 odstotkov potrebnih sredstev za vzdrževanje 360 stavb, moramo k temu primakniti iz svojega, prav tako za številne podfinancirane javne programe«, je potožil rektor. Da bi vladne zahteve po racionalizaciji in zmanjševanju zaposlenih na univerzi jemali preveč zlahka, pa ne priznava. »V zadnjih nekaj letih smo število zaposlenih skrčili za 6 odstotkov,« je dejal.
Vladi poslali seznam zahtev
Člani rektorske konference se včeraj niso ozirali na premierkine očitke, da sodelujejo v predvolilnem boju. Vsi štirje rektorji so v en glas menili, da vrnitev zaplenjenih milijonov evrov ne bo rešila univerz. Na vlado so zato naslovili vrsto novih zahtev, premierko pa pozivajo, naj se sestane z njimi.
Rektorji bi spet sprejemne izpite
»Zaseg teh 7 milijonov je bila kaplja čez rob,« je poudaril predsednik rektorske konference Svetlik, »če to obvelja, nam bodo sredstva zmanjšali že tretje leto zapored«. Danijel Rebolj z Univerze v Mariboru (UM) je katastrofično pripomnil, da ne ve, ali sploh lahko odgovorno vpišejo študente v novo študijsko leto, saj ni jasno, ali bodo lahko programe izvedli. Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem (UP), pa je dokazoval, da se vladna enačba ne izide. Zaradi plačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij in odmrznjenih napredovanj se bodo odhodki UP povečali za 600.000 evrov, prihodkov pa bo v primeru zasega 7 milijonov evrov manj za 400.000 evrov. »Ni ga človeka na svetu, ki bi znal rešiti to enačbo,« je bil jedek Marušič.
Rektorji od vlade zahtevajo, naj za letos zagotovi vsa načrtovana sredstva, v proračunu za letošnje in prihodnje leto pa še dodatna sredstva za izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij in aprila odmrznjenih napredovanj. Univerzam mora, nadalje, nemudoma priznati status javnih raziskovalnih zavodov in s tem dvigniti ceno raziskovalne ure, »kajti univerze k znanstvenim rezultatom Slovenije prispevajo okrog dve tretjini«. Pospešiti bi morali pripravo visokošolskega zakona, saj ustavna odločba še vedno ni uresničena, in univerzam zagotoviti polno avtonomijo pri uvajanju novih oblik prenosa znanja (spin-off podjetij denimo) in pri izbiranju študentov. Rektorji namreč trdijo, da univerze ne morejo izbirnega postopka speljati po svoje, recimo, da bi študente izbirali tudi s pomočjo intervjujev itd., kot to počno po svetu. Nekateri poznavalci nasprotno trdijo, da ovir za dodatne kriterije pri vpisovanju ni.